Predsednik GZS Tibor Šimonka: »Enrico Letta je v svojem poročilu z naslovom 'Much more than a Market' pravilno zapisal, da je prišel trenutek, ko moramo vsi skupaj delovati v smeri krepitve enotnega trga, kar bo okrepilo moč Evropske unije. Vključuje številna opozorila in predloge, na katere že vrsto leto opozarja tudi GZS.«
Ljubljana, 10. maj 2024 - Predsednik GZS Tibor Šimonka: »Enrico Letta je v svojem poročilu z naslovom 'Much more than a Market' pravilno zapisal, da je prišel trenutek, ko moramo vsi skupaj delovati v smeri krepitve enotnega trga, kar bo okrepilo moč Evropske unije. Vključuje številna opozorila in predloge, na katere že vrsto leto opozarja tudi GZS.« Na globalnem ekonomskem trgu mora EU ohraniti svoj položaj oblikovalca trendov, postavljavca standardov, gonilne sile prihodnjih inovacij in rasti ter promotorja novih industrijskih tehnologij. Le tako bo lahko še naprej držala stik z ameriškimi in azijskimi tekmeci.
Podjetja v Evropi se danes soočajo s podobnimi ovirami kot pred 20 leti. Industrijske politike drugih gospodarskih velesil slabšajo konkurenčnost evropskih podjetij, ki se ob tem spopadajo tudi z znatnimi cenovnimi pritiski, povezanimi z geopolitično in predvsem energetsko krizo v Evropi. Dejstvo je, da bomo lahko tržne priložnosti v Evropi v celoti izkoristili le, če bomo znotraj meja EU odstranili ovire za prost pretok blaga, ljudi (vključno z delavci), storitev, kapitala in podatkov. Evropa mora postati enoten trg, ki lahko parira globalnim tekmecem, kot sta ZDA in Kitajska. Samo 10 od 100 največjih tehnoloških podjetij v svetu po tržni kapitalizaciji prihaja iz EU. Evropa je v primerjavi z ZDA in Kitajsko zaspala na področju inovacij in naprednih tehnologij. Ključne ovire, da takih podjetij ni več, so: preobsežna in prezapletena regulacija ter administrativna bremena, različna pravila po državah članicah, nezadostna sredstva (pomanjkanje sistemske podpore tveganega kapitala na EU ravni), dostop do talentov (potrebna je poenostavitev postopkov zaposlovanja znotraj EU ter iz tretjih držav), inovativnosti (odprto inoviranje) in podatkov (digitalizacija javne uprave in poenotenje pravil in postopkov znotraj EU), globalnemu trgu ne dovolj prilagojeni EU predpisi in podporno okolje na področju podpore znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti. V Sloveniji se za razliko od razvitejših držav članic EU soočamo tudi z nepovezanostjo, nekoherentnostjo in nevključenostjo vseh potrebnih podpornih inštitucij, npr. zbornic, kot reprezentativnih predstavnikov gospodarstva, v skupen podporni sistem na državni ravni. Prav zbornice so ključni glas gospodarstva za nacionalne vlade kot EU institucije. Te informacije so ključne za postavljanje pravilnih in predvsem hitrih politik, ki krepijo enotni trg. »Doseganje podnebne nevtralnosti je ambiciozen cilj, ki pa ne sme ohromiti konkurenčnega položaja evropskega gospodarstva,« je še posebej izpostavila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal in dodala, da bo na tem področju odigral odločilno vlogo enotni energetski trg: »Zadnja energetska kriza nas je izučila, da je cena energentov pomemben konkurenčni faktor evropske industrije in da pomanjkanje enotnih pristopov ogroža trdnost enotnega trga.« Odločevalci se morajo osredotočiti na širitev in integracijo energetske mreže, kar vključuje koordinirano načrtovanje, poenostavljene postopke dovoljevanja in ukrepe za ublažitev finančnih tveganj. »Spremeniti bi morali tudi doktrino EU na tem področju. Obnovljive vire energije bi morali nadomestiti z nizkoogljičnimi viri, kamor sodi hidroenergija, jedrska energija, vodik in podobno,« je odločna Nahtigal. Konkurenčnost Evropskega gospodarstva je odvisna od podpornega regulativnega okvira, ki zagotavlja predvidljivost in stabilnost, ki ju podjetja (zlasti MSP) potrebujejo za načrtovanje in investiranje. Obžalujemo, da se v zadnjem desetletju na ravni EU ni zgodilo nič oprijemljivega na področju sistemske podpore MSP-jem. Evropska komisija je sicer v lanskem letu za svoj novi mandat napovedala sprejem t. i. »SME Relief package«, zakonodajnega paketa za podporo MSP-jem. Naslovil naj bi več težav MSP na enotnem trgu, med drugim preprečevanje zamud pri plačilih. Vendar trenutni regulatorni trendi v EU ne odražajo ambicioznih napovedi Evropske komisije, temveč kažejo predvsem na nadaljnjo inflacijo predpisov, povečevanje administrativnega bremena za podjetja, neupoštevanje načela »one-in, one-out« ob pripravi novih predpisov, mestoma pa tudi na zgrešeno smer ukrepov. Primer zadnjega je predlog uredbe o preprečevanju zamud pri plačilih, ki namesto odpravljanja vzrokov za plačilno nedisciplino nepremišljeno ukinja pogodbeno svobodo podjetij v trgovinskih poslih. Na neambicioznost EU na področju odprave administrativnih ovir za podjetja se je GZS odzvala tudi preko Eurochambres, ki je v okviru iniciative »-25 %« na ravni EU identificirala kar 29 evropskih direktiv in uredb, v njih poiskala nepotrebna administrativna bremena, ter podala predloge za njihovo poenostavitev. EU bi morala pospešiti načrtovanje in dovoljenja za investiranje, inovacije, prehod kadrov, proizvodnjo in komercializacijo v Evropi, imeti skupno politiko in podporne inštrumente internacionalizacije na tuje trge. V primerjavi z ZDA je v Evropi opazno tudi pomanjkanje integriranih kapitalskih trgov, kar omejuje evropsko konkurenčnost. Pospešitev integracije finančnih trgov bi zagotovila boljši in hitrejši dostop do zasebnega kapitala. Harmonizacija nacionalnih okvirjev insolventnosti in poenostavljena pravila na evropskem trgu za prodajo dolžniških naložb pa so pomembni kanali za ustvarjanje priložnosti za investicije, bankam pa bi omogočile sproščanje kapitala. Šibka točka evropskega gospodarstva je tudi strukturni primanjkljaj na trgu dela, ki dodatno ogroža konkurenčnost EU. Zato morajo iti prizadevanja tako na evropski kot nacionalni ravni v smeri oblikovanja ukrepov, ki ciljajo na vlaganja v mlade ter oživitev zanimanja za podjetništvo v Evropi. V ta namen morajo Evropska komisija in države članice oblikovati dolgoročno strategijo vlaganj v visokošolsko izobraževanje z ambicioznimi in zavezujočimi cilji, hkrati pa uvajati učinkovite programe vajeništva in poklicnega izobraževanja. EU mora izkoristiti trgovinsko politiko za krepitev svoje strateške avtonomije, kar vključuje postopno odpiranje mednarodnih trgov in zmanjševanje ovir. Pomembno je tudi konkretno izvajanje Akta o kritičnih surovinah za zanesljiv dostop do surovin. »Kritične surovine in strateški materiali postajajo vse bolj vprašanje odpornosti evropskega gospodarstva pred globalnimi varnostnimi in drugimi izzivi,« zaključuje Nahtigal. Enrico Letta je v svojem poročilu »Much more than a Market« podal osnutek priporočil in idej, kako v prihodnosti ponovno okrepiti skupen evropski trg, ki je pričel razpadati. Njegova krepitev mora biti v interesu vseh članic EU, zato GZS pozdravlja takšna prizadevanja kot tudi širitev EU na nove članice. Kljub temu pa moramo opozoriti, da mora biti skupen evropski trg prostor omogočati enake konkurenčne pogoje vsem državam članicam EU ne glede na velikost njihovih nacionalnih proračunov, stopnjo razvitosti oz. načelo t. i. "level playing field”. Zato bo nujno, da se pri strategijah, politikah in ukrepih, ki se jih bo oblikovalo za naslednjo finančno perspektivo na visoki EU ravni, to načelo upošteva. Poročilo Enrica Lette namreč za manjše države članice, kamor sodi tudi Slovenija, skriva kar nekaj izzivov in pasti, kot je na primer predlog uvedbe 5. svoboščine za izboljšanje raziskav, inovacij in izobraževanja na skupnem EU trgu. Ta predvideva prost pretok in povečanje mobilnosti raziskovalcev, inovatorjev v EU in širše, pri tem pa poudarja, da je potrebno spodbujati inovacije in pospeševati razvoj vodilnih ekosistemov. Nevarnost tega je beg možganov iz Slovenije, pa tudi centralizacijo podpornih ukrepov in EU instrumentov ter s tem povezanih razpoložljivih evropskih sredstev, k večjim tehnološkim podjetjem v Evropi. Tudi ambicije po večji centralizaciji financiranja na EU ravni je mogoče razumeti v zmanjševanju vlog nacionalnih razvojnih bank in spodbujevalnih inštitucij, ki so bližje nacionalnim trgom, ki se znotraj EU še vedno precej razlikujejo (tudi po stopnji razvitosti) in svoje ukrepe oblikujejo bolj prilagojeno dejanskim potrebam nacionalnih trgov. Zato na GZS zagovarjamo vključujočo (npr. federativno) ureditev financiranja ukrepov na skupnem EU trgu.
VIR: GZS
Podjetja v Evropi se danes soočajo s podobnimi ovirami kot pred 20 leti. Industrijske politike drugih gospodarskih velesil slabšajo konkurenčnost evropskih podjetij, ki se ob tem spopadajo tudi z znatnimi cenovnimi pritiski, povezanimi z geopolitično in predvsem energetsko krizo v Evropi. Dejstvo je, da bomo lahko tržne priložnosti v Evropi v celoti izkoristili le, če bomo znotraj meja EU odstranili ovire za prost pretok blaga, ljudi (vključno z delavci), storitev, kapitala in podatkov. Evropa mora postati enoten trg, ki lahko parira globalnim tekmecem, kot sta ZDA in Kitajska. Samo 10 od 100 največjih tehnoloških podjetij v svetu po tržni kapitalizaciji prihaja iz EU. Evropa je v primerjavi z ZDA in Kitajsko zaspala na področju inovacij in naprednih tehnologij. Ključne ovire, da takih podjetij ni več, so: preobsežna in prezapletena regulacija ter administrativna bremena, različna pravila po državah članicah, nezadostna sredstva (pomanjkanje sistemske podpore tveganega kapitala na EU ravni), dostop do talentov (potrebna je poenostavitev postopkov zaposlovanja znotraj EU ter iz tretjih držav), inovativnosti (odprto inoviranje) in podatkov (digitalizacija javne uprave in poenotenje pravil in postopkov znotraj EU), globalnemu trgu ne dovolj prilagojeni EU predpisi in podporno okolje na področju podpore znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti. V Sloveniji se za razliko od razvitejših držav članic EU soočamo tudi z nepovezanostjo, nekoherentnostjo in nevključenostjo vseh potrebnih podpornih inštitucij, npr. zbornic, kot reprezentativnih predstavnikov gospodarstva, v skupen podporni sistem na državni ravni. Prav zbornice so ključni glas gospodarstva za nacionalne vlade kot EU institucije. Te informacije so ključne za postavljanje pravilnih in predvsem hitrih politik, ki krepijo enotni trg. »Doseganje podnebne nevtralnosti je ambiciozen cilj, ki pa ne sme ohromiti konkurenčnega položaja evropskega gospodarstva,« je še posebej izpostavila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal in dodala, da bo na tem področju odigral odločilno vlogo enotni energetski trg: »Zadnja energetska kriza nas je izučila, da je cena energentov pomemben konkurenčni faktor evropske industrije in da pomanjkanje enotnih pristopov ogroža trdnost enotnega trga.« Odločevalci se morajo osredotočiti na širitev in integracijo energetske mreže, kar vključuje koordinirano načrtovanje, poenostavljene postopke dovoljevanja in ukrepe za ublažitev finančnih tveganj. »Spremeniti bi morali tudi doktrino EU na tem področju. Obnovljive vire energije bi morali nadomestiti z nizkoogljičnimi viri, kamor sodi hidroenergija, jedrska energija, vodik in podobno,« je odločna Nahtigal. Konkurenčnost Evropskega gospodarstva je odvisna od podpornega regulativnega okvira, ki zagotavlja predvidljivost in stabilnost, ki ju podjetja (zlasti MSP) potrebujejo za načrtovanje in investiranje. Obžalujemo, da se v zadnjem desetletju na ravni EU ni zgodilo nič oprijemljivega na področju sistemske podpore MSP-jem. Evropska komisija je sicer v lanskem letu za svoj novi mandat napovedala sprejem t. i. »SME Relief package«, zakonodajnega paketa za podporo MSP-jem. Naslovil naj bi več težav MSP na enotnem trgu, med drugim preprečevanje zamud pri plačilih. Vendar trenutni regulatorni trendi v EU ne odražajo ambicioznih napovedi Evropske komisije, temveč kažejo predvsem na nadaljnjo inflacijo predpisov, povečevanje administrativnega bremena za podjetja, neupoštevanje načela »one-in, one-out« ob pripravi novih predpisov, mestoma pa tudi na zgrešeno smer ukrepov. Primer zadnjega je predlog uredbe o preprečevanju zamud pri plačilih, ki namesto odpravljanja vzrokov za plačilno nedisciplino nepremišljeno ukinja pogodbeno svobodo podjetij v trgovinskih poslih. Na neambicioznost EU na področju odprave administrativnih ovir za podjetja se je GZS odzvala tudi preko Eurochambres, ki je v okviru iniciative »-25 %« na ravni EU identificirala kar 29 evropskih direktiv in uredb, v njih poiskala nepotrebna administrativna bremena, ter podala predloge za njihovo poenostavitev. EU bi morala pospešiti načrtovanje in dovoljenja za investiranje, inovacije, prehod kadrov, proizvodnjo in komercializacijo v Evropi, imeti skupno politiko in podporne inštrumente internacionalizacije na tuje trge. V primerjavi z ZDA je v Evropi opazno tudi pomanjkanje integriranih kapitalskih trgov, kar omejuje evropsko konkurenčnost. Pospešitev integracije finančnih trgov bi zagotovila boljši in hitrejši dostop do zasebnega kapitala. Harmonizacija nacionalnih okvirjev insolventnosti in poenostavljena pravila na evropskem trgu za prodajo dolžniških naložb pa so pomembni kanali za ustvarjanje priložnosti za investicije, bankam pa bi omogočile sproščanje kapitala. Šibka točka evropskega gospodarstva je tudi strukturni primanjkljaj na trgu dela, ki dodatno ogroža konkurenčnost EU. Zato morajo iti prizadevanja tako na evropski kot nacionalni ravni v smeri oblikovanja ukrepov, ki ciljajo na vlaganja v mlade ter oživitev zanimanja za podjetništvo v Evropi. V ta namen morajo Evropska komisija in države članice oblikovati dolgoročno strategijo vlaganj v visokošolsko izobraževanje z ambicioznimi in zavezujočimi cilji, hkrati pa uvajati učinkovite programe vajeništva in poklicnega izobraževanja. EU mora izkoristiti trgovinsko politiko za krepitev svoje strateške avtonomije, kar vključuje postopno odpiranje mednarodnih trgov in zmanjševanje ovir. Pomembno je tudi konkretno izvajanje Akta o kritičnih surovinah za zanesljiv dostop do surovin. »Kritične surovine in strateški materiali postajajo vse bolj vprašanje odpornosti evropskega gospodarstva pred globalnimi varnostnimi in drugimi izzivi,« zaključuje Nahtigal. Enrico Letta je v svojem poročilu »Much more than a Market« podal osnutek priporočil in idej, kako v prihodnosti ponovno okrepiti skupen evropski trg, ki je pričel razpadati. Njegova krepitev mora biti v interesu vseh članic EU, zato GZS pozdravlja takšna prizadevanja kot tudi širitev EU na nove članice. Kljub temu pa moramo opozoriti, da mora biti skupen evropski trg prostor omogočati enake konkurenčne pogoje vsem državam članicam EU ne glede na velikost njihovih nacionalnih proračunov, stopnjo razvitosti oz. načelo t. i. "level playing field”. Zato bo nujno, da se pri strategijah, politikah in ukrepih, ki se jih bo oblikovalo za naslednjo finančno perspektivo na visoki EU ravni, to načelo upošteva. Poročilo Enrica Lette namreč za manjše države članice, kamor sodi tudi Slovenija, skriva kar nekaj izzivov in pasti, kot je na primer predlog uvedbe 5. svoboščine za izboljšanje raziskav, inovacij in izobraževanja na skupnem EU trgu. Ta predvideva prost pretok in povečanje mobilnosti raziskovalcev, inovatorjev v EU in širše, pri tem pa poudarja, da je potrebno spodbujati inovacije in pospeševati razvoj vodilnih ekosistemov. Nevarnost tega je beg možganov iz Slovenije, pa tudi centralizacijo podpornih ukrepov in EU instrumentov ter s tem povezanih razpoložljivih evropskih sredstev, k večjim tehnološkim podjetjem v Evropi. Tudi ambicije po večji centralizaciji financiranja na EU ravni je mogoče razumeti v zmanjševanju vlog nacionalnih razvojnih bank in spodbujevalnih inštitucij, ki so bližje nacionalnim trgom, ki se znotraj EU še vedno precej razlikujejo (tudi po stopnji razvitosti) in svoje ukrepe oblikujejo bolj prilagojeno dejanskim potrebam nacionalnih trgov. Zato na GZS zagovarjamo vključujočo (npr. federativno) ureditev financiranja ukrepov na skupnem EU trgu.
VIR: GZS
