Po zaključku sodnih počitnic smo priča izjavam interesnega Združenja Frank, s katerimi so stanje sodne prakse slovenskih sodišč glede kreditov v švicarskih frankih prek medijev prikazali posplošeno in izrazito enostransko – v korist kreditojemalcem. V Združenju bank Slovenije svetujemo previdnost pri interpretaciji teh sporočil ter opozarjamo, da je glede omenjene problematike sodna praksa še vedno neenotna in se močno razlikuje od primera do primera. 

Dejstvo je, da so bile glede denarnih zahtevkov pri tožbah v zvezi s krediti v švicarskih frankih do sedaj izdane predvsem sodbe prvostopenjskih sodišč, v katerih so bila zavzeta zelo različna stališča, od zavrnitve vseh tožbenih zahtevkov (tudi zahtevek za ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe), zavrnitve denarnih zahtevkov kljub ugotovljeni ničnosti kreditne pogodbe, do denarnih zahtevkov, glede katerih je sodišče odločilo, da banki kljub nični kreditni pogodbi pripadajo pogodbene obresti. Neenotne so tudi posamezne odločitve višjih sodišč, medtem ko stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju VSRS)  še ni bilo zavzeto.

Ta dejstva je potrebno upoštevati tudi pri razumevanju primera izplačanega denarnega zahtevka, na katerega se sklicuje Združenje Frank v svoji izjavi z dne 30. 8. 2024, in kjer VSRS sploh ni zavzelo vsebinskega stališča za nobeno izmed predlaganih revizijskih vprašanj, saj je s sklepom opr. št. II DoR 471/2023 samo zavrnilo predlog tožene stranke za dopustitev revizije s splošnim sklicevanjem na procesni 367.a člen Zakona o pravdnem postopku. Prav tako v obravnavani zadevi ni mogoče v celoti izključiti obveznosti vračila prejetega zneska s strani tožečih strank, saj je zoper navedeni sklep VSRS dovoljeno vložiti še ustavno pritožbo.

Nadalje je tudi glede zastaranja denarnega zahtevka potrebno upoštevati, da sodna praksa prav tako ni enotna. V sodbi Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 208/2024, ki jo navaja Združenje Frank, namreč sodišče že samo ugotavlja, da VSRS doslej še ni potrdilo stališča o pričetku teka zastaralnega roka s sodno ugotovitvijo ničnosti pogodbe v tuji valuti. Še več, sodišče v obravnavanem primeru glede pravočasnosti vložitve tožbe primarno ni odločilo iz prej navedenega razloga, ampak je upoštevalo, da je tožeča stranka vložila tožbo dne 14. 1. 2020, kar je pred potekom petletnega zastaralnega roka, ki je začel teči ob »drastični spremembi tečaja CHF nasproti EUR z odmrznitvijo tečaja CHF 15. 1. 2015«. S slednjim stališčem, torej da so denarni (kondikcijski) zahtevki v zvezi s krediti v švicarskih frankih vloženi po januarju 2020 zastarani, pa se strinja tudi pravna stroka.

Združenje Frank kot pomembno izpostavlja odločitev okrožnega sodišča v Ljubljani glede teka zamudnih obresti od dne poplačila kredita dalje. Gre za nepravnomočno sodno odločbo, pri čemer so sodišča v preteklosti že pravnomočno zavrnila zahtevek kreditojemalcev za vračilo obresti v delu, ki se nanaša na čas pred vložitvijo tožbe, z obrazložitvijo, da pojma nepoštenosti ni mogoče enačiti z nedobrovernostjo ter da banka ni ravnala namerno in ji nepoštenosti ni mogoče očitati, zaradi česar je kreditojemalec upravičen le do zamudnih obresti od dneva vložitve tožbe.

Glede na raznolikost in kompleksnost vsebin postopkov ter hkrati neenotnosti sodne prakse ponovno izpostavljamo, da je v zvezi s posplošenimi objavami interpretacij Združenja Frank potrebna previdnost. 

Združenje bank Slovenije je v preteklosti že podalo več komentarjev glede sodne prakse slovenskih sodišče glede kreditov v švicarskih frankih. Zaradi zagotavljanja pravne varnosti in s tem primernega poslovnega okolja, v katerem lahko vsi poslovni subjekti v Sloveniji brez neomejenih pravnih in poslovnih tveganj ponujajo blago in storitve potrošnikom, bančni sektor ponovno naslavlja sodno vejo oblasti, da v celoti opusti retroaktivno sodno prakso in jo poenoti. 

VIR: Združenje bank Slovenije