Kot izpostavlja minister Jože Novak, je pred državo velik izziv: poleg sanacije povzročene škode na vodotokih moramo začrtati tudi ukrepe, ki bodo dolgoročno povečali odpornost na poplavne dogodke, saj se bodo ti pojavljali vedno pogosteje. »Ne moremo se delati, da podnebnih sprememb ni, poplave – in tudi suše – bodo vse pogostejše, na kar se moramo ustrezno pripraviti. Potreben bo družbeni konsenz. To ni več samo vprašanje urejanja voda ali zgolj prostorskega načrtovanja,« poudarja Novak. Podnebne spremembe pomembno vplivajo tudi na vodni režim in stanje voda: podnebni scenariji največje spremembe napovedujejo v vzhodnem delu Slovenije, in sicer izrazito povečanje pretokov s 100-letno povratno dobo že do leta 2040.

Ločeno urejanje vodotokov po posameznih občinah ne more prinesti želenega učinka, saj vode ne poznajo občinskih meja. Zmanjšanje poplavne ogroženosti enega območja lahko poveča ogroženost na drugem območju, zato je k urejanju vodotoka treba pristopiti celovito. Posamezni ukrepi namreč vplivajo na celotno porečje, tako dolvodno kot gorvodno, zato je pomembno, da ukrepe izvajamo tako na samem povirju vodotokov, kjer zadržujemo sedimente in plavje, kot tudi vzdolž vodotoka, kjer urejamo zadrževanje in kontrolirano razlivanje vode ter zmanjšujemo erozijske procese.

 

S ciljem celovite ureditve je eden od korakov sprejetje posameznih državnih prostorskih načrtov (DPN). Januarja je vlada sprejela Sklep o pripravi DPN za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini. Ob tem poudarjamo, da DPN še ni sprejet – predvidoma bo pripravljen in sprejet v dveh letih. Gre za dolgotrajen in kompleksen proces, z vključevanjem različnih deležnikov, tudi kmetov.

 

Ob robu današnjega obiska se je minister Jože Novak skupaj z državnim sekretarjem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Blažem Germškom srečal tudi s predstavniki kmetov in lastniki zemljišč, kamor se umeščajo protipoplavni ukrepi.

 

Minister Jože Novak je poudaril, da je močno povečan obseg vzdrževanj, sanacij in investicij na področju urejanja vodotokov, ki je napovedan v prihodnjem obdobju, pri lastnikih zemljišč (predvsem kmetijskih) sprožil veliko vprašanj o tem, na kakšen način se bomo lotili izvedbe ukrepov, predvsem izgradnje suhih zadrževalnikov. »Na lokacijah, kjer se prostorski načrti še pripravljajo, bodo suhi zadrževalniki in drugi objekti za zagotavljanje poplavne odpornosti v čim večji možni meri zgrajeni zunaj najboljših kmetijskih zemljišč, le v izjemnih primerih pa tudi na drugih območjih. In na teh območjih, ko gre za naravovarstvena območja ali kmetijska zemljišča, se pogovori nadaljujejo. Kjer pa so lokacije s sprejetimi prostorskimi načrti in v predhodnih postopkih že določene, pa je ključno vprašanje, na kakšen način se lotiti pridobivanja teh zemljišč,« je dodal.

 

»Ugotavljamo, da je v preteklih letih način pridobivanja zemljišč in predvsem komunikacija med vsemi deležniki nekoliko šepala. Zdaj smo se odločili za drugačen pristop, tudi pri vprašanju pridobivanja zemljišč. Skupaj s kmetijskim ministrstvom bomo oblikovali poseben protokol, ki bo določal ravnanje v konkretnih primerih od možnosti odkupa pa vse do ponudbe nadomestnega zemljišča, in ta protokol bo nato vzorec, ki ga bomo v takšnih primerih lahko uporabljali po vsej Sloveniji,« je pojasnil minister.

 

Na delovnem sestanku v Šentjurju so sicer v okviru delovnega obiska, ki jih ta mesec izvajata minister in državna sekretarka ob vodotokih po vseh Sloveniji, predstavniki ministrstva in DRSV županom občin Štore, Šentjur, Rogatec, Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Kozje, Dobje in Bistrica ob Sotli predstavili že izvedena vzdrževalna dela in izredne ukrepe v letu 2023, predlog programa del javne službe za letošnje leto in predlog načrta sanacij in investicij v letih 2024 in 2025. V skladu s sanacijskim programom bodo ureditve potekale predvidoma od dveh do petih let. V izvajanje sanacij in investicij bodo občine aktivno vključene, predloge bodo lahko podale že pri pripravi programa dela.