Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je v nagovoru poudaril, da ni nobenega dvoma, da so mala in srednje velika podjetja, ki so pogosto tudi družinska podjetja, hrbtenica slovenskega gospodarstva. Med vsemi podjetji v Sloveniji jih kar 99,8 odstotkov spada v kategorijo malih in srednjih, skupno zaposlujejo skoraj 70 odstotkov ljudi in ustvarijo 65 odstotkov prihodkov vseh podjetij. »Ko je govora o spodbudah, najprej pomislimo na dostop do ustreznih finančnih sredstev za projekte podjetij – še posebej tistih v razvoju in v postopku prilagajanja digitalizirani družbi ter zasledovanja ciljev zelenega prehoda. Finančna sredstva, bodisi v okviru javnih razpisov za državna in evropska sredstva ali v okviru vavčerjev, so zelo pomembna in dobrodošla. Prav toliko, če ne še bolj pomembne pa so spodbude, ki omogočajo dolgoročno vzdržnost poslovanja,« je dejal.

Da bi se morali pri zagotavljanju podpornega okolja zgledovati po razvitih evropskih državah, kot sta Nemčija in Avstrija, je izpostavil Blaž Cvar, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. »Vse sosednje države in ključne evropske gospodarske partnerice imajo zbornično delovanje urejeno s sistemsko vlogo zbornic, vključno s financiranjem,« je poudaril Cvar in dodal, da je OZS z mrežo 62 območnih zbornic vsekakor tesno povezana s terenom, z obrtniki in podjetniki. »Vemo, kakšne so njihove potrebe, vemo, kaj se dogaja v gospodarstvu, še preden to zabeleži statistika, in prav zato smo pomemben partner vsakokratni vladi. Žal pa v zadnjem obdobju nismo bili dovolj slišani in upoštevani ter vključeni v kreiranje zakonodaje, ki bi omogočala boljše poslovno okolje, kar bi posledično prineslo večjo konkurenčno prednost in napredek naših podjetij,« je še poudaril Cvar.

Slovenija trenutno za podjetja in naložbe ni prijazno poslovno okolje, je bila kritična generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, ko je dejala, da »je državni politiki v zadnjih 15 letih spodletelo pri integraciji reprezentativnih gospodarskih zbornic kot nepogrešljivih deležnikov podpornega okolja za podjetništvo na eni in skladnega regionalnega razvoja na drugi strani. In to kljub večkrat ponujeni roki in konkretnim predlogom zbornic za izboljšanje zakonske ureditve v smeri vzpostavitve sistema partnerskega sodelovanja in delitve nalog med javnimi subjekti kot nosilci podpornega okolja na eni in zbornicami kor reprezentanti uporabnikov na drugi strani. Vsakokratna politika obljublja ureditev tega področja, do realizacije pa ne pride.« Kot primer je navedla aktualni predlog novele ZPOP-1, ki je vnovič izpustil ureditev statusa reprezentativnih zbornic kot deležnikov podpornega okolja. Po njenih besedah je napočil čas, da država v ZPOP-1 uredi formalni status reprezentativnih zbornic.

VIR: OZS