Datum objave:

Avtor:

Srečanje, ki ga organizirata Elektrotehniška zveza Slovenije in Sekcija Eurelectric pri Energetski zbornici Slovenije, bo 22. januarja na GZS v Ljubljani.

Na posvetu o energetski prihodnosti Slovenije bodo ugledni strokovnjaki iz različnih področij spregovorili o ključnih izzivih, ki jih energetskemu sektorju postavlja zeleni prehod. Udeleženci bodo iskali odgovore na vprašanja, kako v prihodnje pokriti naraščajoče potrebe po energiji in moči, kakšna prihodnost čaka hidroelektrarne in hranilnike električne energije, kako načrtujejo razvoj elektroenergetskih sistemov v sosednjih državah, kakšno vlogo naj bi v prihodnje imela jedrska energija in vodik, kakšne težave prinaša omrežju velik delež sončne energije ter kakšna so pričakovanja glede prihodnje energetske oskrbe slovenske industrije.

Organizatorji posveta izpostavljajo, da je ustrezen razvoj elektroenergetskega sistema  pomemben korak, ki omogoča vsem deležnikom stalno in kakovostno oskrbo industrije in prebivalstva z elektriko, pri čemer je zanašanje samo na trg  tvegano, ker trgovci z elektriko nimajo dovolj denarja za izjemno velike investicije v vire in omrežje, ki jih nalaga zamenjava energentov. Zato v vseh državah, v izogib neželenih redukcij zaradi trajnega pomanjkanja moči,  pri načrtovanju razvoja elektroenergetskega sistema aktivno sodeluje in ga usmerja država.

»Elektroenergetski sistem namreč temelji na močeh, ki jih je treba vsak trenutek pokrivati. Vsak priključen element ima zahtevano moč, energije pa porabi toliko, kot mu trenutno narekuje delovni proces. Poleg sonca in vetra je za stabilno napajanje EES zato potreben nek stabilen proizvodni vir, pri čemer je plin ekološko sporen. Tako se trenutno kot najprimernejši vir kažejo jedrske elektrarne, ki lahko hkrati bistveno prispevajo tudi k sistemu nizkoogljičnega ogrevanja,« pravi eden od predavateljev na posvetu prof. dr. Ferdinand Gubina.
Sonce daje amorfno obliko energije, ki jo je le delno mogoče takoj vključiti v dnevni odjem. Sicer pa z njo ni mogoče pokrivati konice ali poljubnega dela obremenitvenega diagrama, ker je na razpolago intervalno največ do 2000 ur, kar je malo glede na 8760 letnih ur obratovanja EES. Zato jo je treba pretvoriti  v moč s shranjevanjem v akumulatorjih in  črpalnih elektrarnah ali s pretvorbo v vodik.
Na posvetovanju bodo udeleženci tako med drugim prikazali tudi potrebe po energiji in moči za ustrezne razvojne scenarije ter možne načine zagotavljanja prihodnje oskrbe Slovenije z elektriko. Prijave na srečanje zbirajo na Energetski zbornici Slovenije na naslovu ezs@ezs.si in na Elektrotehniški zvezi Slovenije na naslovu akademija@ezs-zveza.si, in sicer le še do 17. januarja.

VIR: Naš Stik