Na današnji dan se z ogorčenjem spominjamo brutalnega umora sester Mirabal, treh aktivistk, ki so se za enakopravnost žensk borile proti dominikanskemu diktatorju Rafaelu Trujillu. 25. novembra 1960 so svoj boj in zagovor pravic žensk ter njihovih svoboščin plačale s svojimi življenji.

Kasneje, decembra 1999, je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila 25. november kot mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. S tem dnem se tako vsako leto pričenjajo dnevi aktivizma proti nasilju nad ženskami in se končajo 10. decembra, ki je uveljavljen kot svetovni dan človekovih pravic.

A dejstvo, da je nasilje nad ženskami odraz zgodovinsko neenakih razmerij moči med ženskami in moškimi, ne sme biti več izgovor današnje družbe. Nenehno si moramo prizadevati za svet, kjer bo vsaka ženska živela svobodno, brez strahu in z enakimi življenjskimi priložnostmi. Čeprav nas danes večina živi v razvitem svetu, ki je dosegel generacijske sanje mnogih, pa spet še prevečkrat marsikje ni prostora za svobodo govora, ekonomsko stabilnost in pravno zaščito nežnejšega spola. Zato lahko nasilje nad ženskami še danes prepoznavamo kot globalno svetovno krizo. Nadvlada nad ženskami, družinsko nasilje, diskriminacija, spolno nadlegovanje ter prisilne poroke so še vse preveč prisotne v svetu, ki mu pravimo moderna družba.

Kljub dejstvu, da smo v dobi neverjetnega napredka v znanosti in družbi, se moramo še zmeraj nenehno boriti proti nasilju nad ženskami na več ravneh, in sicer na področju ozaveščanja, izobraževanja, zagotavljanja pravne zaščite, krepitve enakosti spolov in v podporo žrtvam. 

Nasilje nad ženskami torej nikakor ni sprejemljivo. Kot družba z etičnimi normami moramo spodbujati spoštljive odnose ter ustvarjati okolje, kjer se vsak posameznik zaveda, da ima odgovornost za ustvarjanje varnega okolja za vse.

VIR: DZ