V Mestni galeriji Nova Gorica v marcu pripravljamo na ogled vsakoletno študijsko razstavo. Kuratorstvo in izbor umetnikov je bil letos zaupan likovni kritičarki Nini Jeza.

All monsters are human." 
(Sestra Jude Martin, American Horror Story)


POŠASTI SO LJUDJE
Kuratorska razstava
11. 3.– 22. 4. 2022

Kuratorica: Nina Jeza
Razstavljajo: Mirsad Begić, Goran Bertok, Saša Bezjak, Andrej Brumen Čop, Matej Čepin, Tina Dobrajc, Mito Gegič, Milan Golob, Natalija Šeruga Golob, Zdenko Huzjan, Marko Jakše, Janez Kardelj in Mateja Kavčič


Odprtje razstave bo v petek, 11. marca 2022, ob 19. uri.


V Mestni galeriji Nova Gorica v marcu pripravljamo na ogled vsakoletno študijsko razstavo. Kuratorstvo in izbor umetnikov je bil letos zaupan likovni kritičarki Nini Jeza.


Sodobna družba se, neverjetno, še v 21. stoletju sooča z idiosinkrazijo stereotipov: LGBT aktivizem, avtizem, migrantski valovi, fetišiem, zasvojenosti. teorije zarote in manična psihofizična stanja so le nekateri izmed njih. Še danes nismo naredili razumskega koraka proti bolj odprti družbi, ki bi stereotipe zamenjala z znanstvenimi dokazi: v resnici smo v obdobju pandemije več kot očitno zabredli v siva močvirja intelektualnega kvazi-prestiža socialnih omrežij, s pomočjo katerih so moderni spletni geniji pograbili priložnost za predstavitev lastnih homeopatskih in new-agevskih idej. Sodobne pošasti za pranje nedoletnih možganov so nadomestile psihopate, institucionalizirane norce in nadomestne morilce ter s pomočjo socialnih mrež ter dostopnostjo vsakovrstnih informacij docela zabrisali mejo med znanostjo, dejstvi in fikcijo.


Izbor umetnikov temelji na predstavitvah srhljivosti, groze in splošne grotesknosti skozi umetniški pogled ustvarjanja; gre predvsem za vizualna umetniška dela, ki nas bodo popeljala skozi svet pošastnih prikazni, demonov in »frikov« ter občutka strašljive nočne more, ki nas dandanes spremlja celo v resničnem življenju: včeraj covid, danes vojna, kaj nas čaka jutri?


Otvoritvi bo sledil performans Karin Vrbek in Betine Habjanič, naslovljen Lullaby/Uspavanka:


Lullaby je video-avditivni performativ eksperimentalnega podajanja retorike sublimnega, odvzetega dokumentarnim medijem klavniške materialnosti. Esenca video-avditivne senzualnosti izhaja iz predsmrtnega dušenja prašičev v plinski komori. 


Lullaby je omama za umirjanje pred spanjem - nočjo – subtilno moro smrti. Performativ je avtorski eksperiment intermedijske strategije spajanja momentov umetniškega stimulusa iz medijev realnega dokumentiranja klanja. Uspavanje prašičev je konstrukt; gre za plinsko gondolo s smrtno celico, v katero se sprošča vedno večja koncentracija CO2. Človeška kreacija omame pred zakolom - agonije zgoreti od znotraj - pa se v javnosti predstavlja kot najbolj humana metoda paralize telesa in njegove prisilne vdanosti v smrt. Paradoks kolektivnega odrivanja in sprenevedanja v odvzemanju življenja v hkratnem in brezkompromisnem poseganju vanj vzpostavlja moment kognitivne disonance, ki se v primeru uspavanke ponudi kot umetniški eksperiment vdora realnega v pre(d)vajanju impulzov more.

PR - Kulturni dom Nova Gorica