Poraba zemeljskega plina v EU se je v obdobju avgust 2022–januar 2023 v primerjavi s povprečno porabo plina v enakem obdobju med letoma 2017 in 2022 zmanjšala za 19,3 odstotka
Datum objave:
22. februar 2023
Avtor:
Brane Janjič
Avtor fotografij:
Pixabay
Poraba zemeljskega plina v EU se je v obdobju avgust 2022–januar 2023 v primerjavi s povprečno porabo plina v enakem obdobju med letoma 2017 in 2022 zmanjšala za 19,3 odstotka
Kot je znano, naj bi države članice v skladu z lansko Uredbo Sveta EU o usklajenih ukrepih za zmanjšanje povpraševanja po plinu in odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv, porabo zemeljskega plina v obdobju od avgusta lani do marca letos v primerjavi s povprečjem istega obdobja petih prejšnjih zaporednih let zmanjšale za 15 odstotkov. Vse kaže, da bodo ta cilj dosegle in celo presegle, saj se je poraba od avgusta lani do konca januarja letos v povprečju na ravni EU zmanjšala že za dobrih 19 odstotkov. Med posameznimi državami je v navedenem obdobju najmanjše zmanjšanje porabe zabeležila Irska (-0,3 odstotka), medtem ko sta Španija (-13,7 odstotka) in Slovenija (-14,2 odstotka) pristali malenkost pod zahtevano mejo. Pri vseh drugih članicah je zmanjšanje porabe v obravnavnem obdobju preseglo mejo 15-odstotkov, v treh državah pa je bil padec porabe celo več kot 40-odstoten, in sicer na Finskem kar za 57,3 odstotka, v Litvi za 47,9 odstotka in na Švedskem za 40,2 odstotka. Zanimivi so tudi podatki o gibanju porabe plina v posameznih mesecih minulega leta, pri čemer je bila poraba že pred sprejetjem uredbe Sveta EU ves čas pod povprečjem zadnjih petih let in se je v prvi polovici leta 2022 gibala med 1.983 PJ v januarju in 785 PJ v juliju. Še večji padec porabe plina pa je bilo zaznati v drugi polovici leta. Taje bila skupna poraba plina na ravni EU avgusta lani v primerjavi z opazovanim obdobjem nižja za 14 odstotkov, septembra za 14,3 odstotka, oktobra za 24,7 odstotka in novembra za kar 25 odstotkov. Decembra je bilo znižanje manjše kot v minulih mesecih, za 12,6 odstotka, poraba plina pa je dosegla 1.575 PJ, a se je že januarja letos spet znižala in bila v povprečju nižja za 22,1 odstotka. Januar je sicer zaradi nižjih zunanjih temperatur bil v preteklosti mesec z najvišjo mesečno porabo plina, a je bila ta letos (1.534 PJ) tudi po zaslugi milejšega začetka zime nižja od decembrske in precej nižja tudi od primerljive leto prej.
Kot je znano, naj bi države članice v skladu z lansko Uredbo Sveta EU o usklajenih ukrepih za zmanjšanje povpraševanja po plinu in odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv, porabo zemeljskega plina v obdobju od avgusta lani do marca letos v primerjavi s povprečjem istega obdobja petih prejšnjih zaporednih let zmanjšale za 15 odstotkov. Vse kaže, da bodo ta cilj dosegle in celo presegle, saj se je poraba od avgusta lani do konca januarja letos v povprečju na ravni EU zmanjšala že za dobrih 19 odstotkov. Med posameznimi državami je v navedenem obdobju najmanjše zmanjšanje porabe zabeležila Irska (-0,3 odstotka), medtem ko sta Španija (-13,7 odstotka) in Slovenija (-14,2 odstotka) pristali malenkost pod zahtevano mejo. Pri vseh drugih članicah je zmanjšanje porabe v obravnavnem obdobju preseglo mejo 15-odstotkov, v treh državah pa je bil padec porabe celo več kot 40-odstoten, in sicer na Finskem kar za 57,3 odstotka, v Litvi za 47,9 odstotka in na Švedskem za 40,2 odstotka. Zanimivi so tudi podatki o gibanju porabe plina v posameznih mesecih minulega leta, pri čemer je bila poraba že pred sprejetjem uredbe Sveta EU ves čas pod povprečjem zadnjih petih let in se je v prvi polovici leta 2022 gibala med 1.983 PJ v januarju in 785 PJ v juliju. Še večji padec porabe plina pa je bilo zaznati v drugi polovici leta. Taje bila skupna poraba plina na ravni EU avgusta lani v primerjavi z opazovanim obdobjem nižja za 14 odstotkov, septembra za 14,3 odstotka, oktobra za 24,7 odstotka in novembra za kar 25 odstotkov. Decembra je bilo znižanje manjše kot v minulih mesecih, za 12,6 odstotka, poraba plina pa je dosegla 1.575 PJ, a se je že januarja letos spet znižala in bila v povprečju nižja za 22,1 odstotka. Januar je sicer zaradi nižjih zunanjih temperatur bil v preteklosti mesec z najvišjo mesečno porabo plina, a je bila ta letos (1.534 PJ) tudi po zaslugi milejšega začetka zime nižja od decembrske in precej nižja tudi od primerljive leto prej.
Drugače pa po zadnjih podatkih družbe Plinovodi, tako slovenski prenosni sistem plina kot tudi sistemi drugih evropskih operaterjev obratujejo brez posebnosti glede zagotavljanja zanesljivosti oskrbe. Za ta čas je zavidljiva tudi skupna napolnjenost skladišč plina, ki je konec minulega tedna znašala 64,1 odstotka oziroma 718,2 TWh.
VIR: Naš Stik
