V Lizboni poteka Konferenca Združenih narodov (ZN) o oceanih, na kateri svetovni voditelji, znanstveniki, nevladne organizacije in drugi razpravljajo o ukrepih ...
Lizbona, Portugalska, 30. 6. 2022 – V Lizboni poteka Konferenca Združenih narodov (ZN) o oceanih, na kateri svetovni voditelji, znanstveniki, nevladne organizacije in drugi razpravljajo o ukrepih za ohranitev oceanov in njihovo trajnostno uporabo Osrednja tema konference, ki poteka do 1. julija, je »Pospešitev aktivnosti za dobrobit oceanov, ki temeljijo na znanosti in inovacijah pri izvajanju 14. cilja Agende 2030 za trajnostni razvoj: pregled stanja, partnerstev in rešitev.« Na konferenci dejavno nastopa slovenska delegacija kot pobudnica tematskega dogodka.
Konferenca je namenjena podpori in večanju pozornosti 14. cilja Agende 2030 za trajnostni razvoj: Ohranjati in vzdržno uporabljati oceane, morja in morske vire za trajnostni razvoj. Sprejeta bo politična deklaracija, ki se osredotoča na rešitve in ukrepe temelječe na znanosti in inovacijah. Hkrati poteka osem interaktivnih dialogov, katerih sklepi in priporočila bodo med rezultati konference.
Konferenca je namenjena podpori in večanju pozornosti 14. cilja Agende 2030 za trajnostni razvoj: Ohranjati in vzdržno uporabljati oceane, morja in morske vire za trajnostni razvoj. Sprejeta bo politična deklaracija, ki se osredotoča na rešitve in ukrepe temelječe na znanosti in inovacijah. Hkrati poteka osem interaktivnih dialogov, katerih sklepi in priporočila bodo med rezultati konference.
Ob robu zasedanja je 27. junija potekalo srečanje na visoki ravni, plenarna zasedanja pa potekajo čez celoten teden. V svojih nastopih delegacije poudarjajo pomen izvajanja okoljskih sporazumov za uresničevanje zavez na čezmejni in regionalni ravni. Ukrepi za izboljšanje stanja oceanov so tesno povezani z odgovornim upravljanjem porečij, biotsko raznovrstnostjo in ukrepi za zmanjševanje negativnih vplivov podnebnih sprememb. Slovenija je v svojem nastopu poudarila: »Spodbujati moramo inovacije in prakse, ki so se izkazale za učinkovite in prinašajo pozitivne rezultate na vseh ravneh upravljanja in zaščite voda in morij.«
V okviru konference potekajo tudi številni tematski dogodki. Na podlagi svojih izkušenj delovanja v več regionalnih forumih smo v sodelovanju z Italijo, Mavricijem, Švedsko in partnerstvom Regional Ocean Governance (angleško Advanced Sustainability Studies IASS, Sustainable Development and International Relations - IDDRI, angleško hinkTank for Sustainability-TMG) organizirali tematski dogodek z naslovom 'Spodbujanje partnerstev in regionalnega sodelovanja v okviru 14. Cilja Agende 2030'. Slovenija je kot primer dobre prakse predstavila sodobno metodo za vzpostavljanje zavarovanih območij na morju z upoštevanjem ekosistemskega pristopa ter pomorsko prostorsko načrtovanje z modrimi koridorji. Uporaba te metode na čezmejni ravni omogoča pregledno in pošteno načrtovanje in upravljanje obalnih in morskih virov v EU upravljavski enoti - ekoregiji Jadran - kar zdajšnja praksa ne omogoča. To je še zlasti pomembno za male obalne države, saj jim morskemu okolju neprilagojena ravnanja velikih obalnih držav (onesnaževanje s kopna in morja, izkoriščanje morskega dna, prelov ribjih jat) zmanjšuje vodno, prehransko, energetsko in podnebno varnost. Ključno sporočilo vsebinskega dogodka je krepitev medregionalnega in subregionalnega sodelovanja, ki temelji na poštenem vključevanju različnih partnerjev z jasnimi cilji za konkretne ukrepe ob skupnem morju.
Združeni narodi so obdobje med letoma 2018 in 2028 razglasili za desetletje voda. V tem času se še posebej poglobljeno ukvarjajo s tematiko voda in aktivnostmi Agende 2030 za trajnostni razvoj. Leta 2022 bo tako potekala Konferenca ZN o oceanih, leta 2023 bo potekala druga velika Konferenca Združenih narodov o vodi. Gostiteljstvo številnih dogodkov in zasedanj na področju tematike voda je prevzela tudi Slovenija.
Tako bo oktobra 2022 v Portorožu gostila tudi 68. Zasedanje Mednarodne komisije za kitolov, na katerem 88 držav pogodbenic razpravlja o izvajanju Mednarodne konvencije o ureditvi kitolova. Cilj Konvencije je ohranjanje kitov in delfinov in njihovo upravljanje. Slovenija že vrsto let podpira aktivnosti v konvenciji, ki vodijo k boljšemu stanju ohranjenosti ogroženih vrst kitov in delfinov ter njihovih življenjskih prostorov in je trenutno predsedujoča komisiji.
Naprej bo Slovenija decembra 2023 v Portorožu gostila redno 23. Zasedanje pogodbenic ZN o podnebnih spremembah COP23 Barcelonske konvencije (angleško 23rd Conference of the Parties to the United Nations Framework Convention on Climate Change-COP23). Zasedanje bo obravnavalo izvajanje konkretnih čezmejnih ukrepov za izboljšanje biološke raznovrstnosti morskih in obalnih ekosistemov. Slovenija bo imela veliko priložnost pri dejavnem uveljavljanju sklepov konference ZN o oceanih v Sredozemlju prav posebej v ekoregijiah Jadrana in Ionije, saj koordiniramo steber kakovosti okolja Strategije EU za jadransko-jonsko regijo EUSAIR (angleško EU Strategy for the Adriatic-Ionian Region- EUSAIR). Slovenija bo decembra 2023 prevzela tudi predsedovanje Barcelonski konvenciji do decembra 2025 kar bo odločilno obdobje pri uvajanju ukrepov na obali in morju za doseganje ciljev Zelenega dogovora.
Leta 2024 pa bo Slovenija gostila 10. Zasedanje pogodbenic Konvencije o varstvu in rabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer - UNECE (angleško United Nations Economic Commission for Europe- UNECE ) ter s tem prevzela predsedovanje biroju konvencije v obdobju od 2024 do 2027.
