Pri Mladinski knjigi sta v zbirki Roman, ki jo ureja Darja Marinšek, izšli dve novi prevodni deli: Pokvarjenke argentinske avtorice Camile Sosa Villada in Petrovi v časih gripe ruskega pisatelja Alekseja Salnikova.

Pokvarjenke je drzna in surovo iskrena pripoved o življenju travestitk, ki bralca sooči z družbenimi predsodki o ljubezni, spolnosti, spolu in identiteti. Večkrat nagrajeni roman je intimen prikaz in udaren literarni manifest transspolne skupnosti. Slovenska izdaja ohranja spremno besedo oziroma prolog Juana Forna. Roman je odlično prevedla Mojca Petaros.

Camila Sosa Villada (1982) je argentinska transspolna pisateljica ter gledališka, filmska in televizijska igralka. Na Nacionalni univerzi v Córdobi je študirala komunikacijske vede in gledališko igro. Že kot otrok je pisala kot ženska oseba in svoja besedila skrivala pred starši. Prejela je več mednarodnih nagrad. Roman Pokvarjenke, v katerem piše o svojih osebnih izkušnjah, je njen prozni prvenec, po njem snemajo tudi film.

Prevajalka Mojca Petaros o knjigi:
Pokvarjenke so prvenec argentinske avtorice Camile Sosa Villada, ki v romanu pripoveduje o svoji težki osebni izkušnji, ko se je med študijem v argentinski Cordobi morala preživljati s prostitucijo, pri tem pa pogosto naletela na nerazumevanje in marsikdaj tudi nasilje, predvsem zaradi svoje transspolne identitete. Osrednja tema knjige je Camilino prijateljstvo s skupino raznolikih cordobskih travestik.
Gre za roman, ki na slovensko literarno sceno vsekakor prinaša nekaj novega. Mislim, da je odlike romana v svojem predgovoru (ki je tudi del slovenske izdaje) dobro povzel Juan Forn, ki zapiše, da je knjiga »preobrazba sramu, strahu, nestrpnosti, sovražnosti in nerazumevanja v visoko književnost«. Sosa Villada se v svoji osebnoizpovedni zgodbi spogleduje tudi z elementi iz svetovne in zlasti južnoameriške književne tradicije, v njej najdemo na primer tudi sledove magičnega realizma.
Prevajanje romana ni bilo enostavno, najprej zaradi specifičnega besedišča, kot je npr. beseda travesti, o prevodu katere sva z urednico Darjo Marinšek kar precej debatirali in se zato odločili za kratko pojasnjevalno opombo na začetku. Izziv je bil tudi ujeti pravi jezikovni register: avtoričin jezik je tekoč in ima ponekod celo elemente pogovornega jezika, obenem pa se ne odpoveduje lepim in slikovitim metaforam. Prevajanje je bilo zahtevno tudi po vsebinski plati, saj se protagonistke v knjigi soočajo s hudim nasiljem in tragičnimi dogodki. Pri tem mi je zelo pomagalo dejstvo, da avtorica kljub težkim temam, ki jih obravnavam, ohranja upanje v človečnost in celo smisel za humor. Ob prvem branju humorja skoraj nisem zaznala, ko sem se med prevajanjem poglobila vanj, pa sem ga zelo cenila.

»Tržačanka Mojca Petaros je prozaistka in prevajalka, piše kolumne, kritike, tudi športne komentarje. V zadnjih letih je objavila več kratkoproznih besedil v revijah Mladika, Nebulae, November, Novi zvon, Nedelja in Sodobnost ter na spletnih portalih ­ArsLitera, ludliteratura.si in Koridor, kratka zgodba Tržaška pravljica pa je izšla v antologiji sodobne slovenske kratke pripovedi Polževi razmisleki.

Roman Alekseja Salnikova Petrovi v časih gripe je ob izidu leta 2016 v Rusiji povzročil pravo senzacijo. Virus sezonske gripe, ki je motor dogajanja v romanu, ne spreminja le optike našega vsakdana, temveč pokaže tudi, da nič ni tako, kot se zdi, in da ne smemo prenagljeno sklepati niti o ljudeh niti o dogodkih niti o življenju. Liki v tej fantazijski pustolovščini, ki se ves čas gibljejo med resničnim življenjem, sanjami in blodnjami, dokazujejo, da povprečni ljudje ne obstajajo, da je vsakdanje življenje človeka, pa čeprav se ima za nepomembnega slehernika, polno čudes in okostnjakov v omari ‒ smešno, grozljivo, veličastno, skrivnostno in pretresljivo. Prevod je delo Lijane Dejak.

Aleksej Salnikov je po nekaj pesniških zbirkah leta 2017 izdal svoj prozni prvenec, že leto zatem pa objavil svoj drugi roman, Petrovi v časih gripe, ki je v hipu prepričal ruske kritike in osvojil bralce. Roman je bil nominiran za nagrado za novo književnost in za veliko knjižno nagrado ter prejel nagrado za najbolje prodajano knjigo leta. Kmalu je obveljal za kultni roman, Salnikov pa za enega najpomembnejših sodobnih ruskih pisateljev. Priznani filmski režiser Kirill Serebrennikov je leta 2021 po romanu posnel tudi film.

Prevajalka o romanu:
Aleksej Salnikov (1978), prej neznan uralski pisatelj, je leta 2016 z romanom Petrovi v času gripe čez noč postal literarna zvezda.
Roman je kompleksen in jezikovno bogat, zato je bil nekoliko bolj zahteven za prevajanje. Napisan je kot sestavljanka, katere koščki se docela sestavijo šele na koncu. Prevajalec mora imeti pred očmi vse ključe za razumevanje romana, ki so skriti v besedilu, in kompleksne povezave med na videz nepovezanimi zgodbami. Prevajalski izziv je tudi ohraniti svojevrstni humor Salnikova, s katerim je prepredeno besedilo.
Roman obravnava večne teme, kot so ljubezen, življenje in smrt, iskanje življenjskega smisla, osrednji liki pa so Petrov, Petrova in Petrov mlajši, na videz čisto navadna družina. A Petrovi kmalu drug za drugim zbolijo za gripo in nenadoma se znajdemo v fantazmagoriji, kjer ni več jasno, kaj je resničnost in kaj gripozne blodnje. Petrovi so usodno povezani z Igorjem, sodobnim poslovnežem, triksterjem, a tudi bogom podzemlja. Jedro romana, ki povezuje dozdevno nepovezane zgodbe, je ljubezen med antičnim bogom in rusko študentko. Igor povezuje svet živih in svet mrtvih, in tudi roman se ves čas giblje po meji med življenjem in smrtjo. Pod resničnostjo sodobnega Jekaterinburga je slutiti mitološko plast.
Kritiki razumejo roman na različne načine. Nekateri menijo, da je resnična oseba v njem samo Petrov, vsi drugi liki pa so zgolj v njegovi glavi, s čimer pa se avtor ne strinja.

Lijana Dejak je prevajalka in tolmačka. Sprva je prevajala rusko in angleško popularno literaturo, pozneje pa se je posvetila prevajanju sodobne ruske postmodernistične proze. Med drugim je prevedla dela avtorjev, kot so Viktor Pelevin, Vladimir Sorokin, Andrej Kurkov, Aleksej Ivanov, Viktor Jerofejev, Ljudmila Ulicka, Andrej Gelasimov, Jevgenij Vodolazkin. Zadnja leta pogosteje prevaja prozo starejših avtorjev, kot so Jurij Trifonov, Vladimir Vojnovič in Mihail Bulgakov. Na novo je prevedla Tolstojevo Vojno in mir.

VIR: MKZ