»Človek ne ve, česa je sposoben, dokler ne poskusi.« (Petra Škarja in Anton Krepek, Camino – Poklon Junakom 3. nadstropja)

»Človek ne ve, česa je sposoben, dokler ne poskusi.« (Petra Škarja in Anton Krepek, Camino – Poklon Junakom 3. nadstropja)

Antonovo zgodbo sem spoznala, ko sta jo s Petro začela pisati. Od takrat sta minili že več kot dve leti in enkrat vmes mi je Petra ob kavi zaupala, da knjige verjetno ne bosta dokončala. Razumela sem. Zaplet in že tretja diagnoza raka v tej mladi družini Krepek. Kdo ne bi razumel. Do takrat sem vedela, da je Toni, tako Antona kličejo prijatelji, na Camino šel zato, ker je obljubil, da ga prehodi, ko se sin Mateo pozdravi. Pri komaj petih letih se je Mateo leta 2014 spopadel z diagnozo raka; z levkemijo.

Biljana, Tonijeva žena, je v družini sinonim upanja, motivacije, moči in ves čas Mateovega zdravljenja je skrbela, da vse to žari naprej. Mateo je levkemijo premagal, ozdravel in 19. junija 2019 je preteklo natanko pet let od postavitve diagnoze, ki je življenje te mlade družine postavila na glavo, hkrati pa je bil to dan, ko se je Toni sredi noči odpravil na železniško postajo kar peš in tako že od doma začel svojo romarsko pot.

Odloženo breme


el kamenček, kot ga je poimenoval Mateo (to je Toni odložil pod križem)
Camino Frances je tako imenovana francoska pot, ki jo je Toni izbral zase. 800 km, ki se običajno prehodijo v 25 do 30 dneh. Toni je prehodil 831 km in na cilj, katedrala Santiago de Compostela, prispel 19 dan. Močan zakaj ga je spremljal vso pot, prelomni trenutek pa sem ob branju knjige zaznala, ko Toni pri križu Cruz de Ferro odloži nekaj pomenljivega, nekaj, kar mu je za na pot pripravil Mateo, nekaj, kar so vsi trije Krepki vedeli, da bo odložil tam. Tudi če ne povem, kaj je to bilo, si vsakdo lahko predstavlja, kaj je ta predmet simboliziral.

Pot do križa je bila že zaradi vzpona naporna, ko pa je Toni križ od daleč zagledal, je postala še težja. Breme, ki ga je nosil, je bilo težko in splošno znano je, da človek na tovrstnih romanjih odkriva globino v sebi. Do tu je prehodil dobrih 500 km. Na površje med hojo v tišini, ko si sam s sabo, postopoma prihajajo vse bolj boleče in globoko zakopane misli. »Skrbi pustiš doma, čemernost se s koraki razgublja, na poti spoznavaš ostale popotnike, iz najbolj površinskih misli pa iz tedna v teden prihajaš v vedno globlja.« (Petra Škarja)

9. 9. Junaki vabijo v Viteško dvorano Pokrajinskega muzeja Maribor

V čast nam bo dogodek izpeljati v Viteški dvorani, do katere pridemo po prečudovitem rokokojskem stopnišču, po dogodku pa vse, ki se nam 9. 9. 2023 ob 11h pridružijo, pogostimo pod Arkadami. Zdi se mi, da sanjam, ko to pišem, ampak če se vrnem na začetek svojega zapisa, so tam besede Mariborčana Antona Krepka, ki danes s sinom živi življenje junaka.

Ni potrebe, da se vračate na vrh, bom ponovila. Človek ne ve, česa je sposoben, dokler ne poskusi, je zapisal v knjigi. In jaz? Če ne bi verjela, ne bi niti poskusila. Verjamem tudi v nekatera presenečenja na dogodku, ki jih še ne smem izdati. Ker pa sem verjela in v Mariboru naletela na čudovite ljudi, že pripravljamo vabila za vse vas. Vabila, na katera smo s ponosom napisali: sobota, 9. 9. 2023 ob 11h v Viteški dvorani, Pokrajinski muzej Maribor (Grad Maribor).

Skrivni sopotnik


utrinek s francoskega kamina
Obljubil je, da se na Camino poda, ko Mateo ozdravi. Brez kondicije, brez kakršnekoli podlage v športu, brez opreme. Niti za obutev ni vedel točno, kakšno bi moral imeti. Na forumih je pobral nekaj osnovnih nasvetov in šel. Kuhati ali oprati perilo je bilo zanj dobesedno španska vas, pa je šel. Ko je prvo jutro začel hoditi svoj Camino, izbral pa je pot čez Pireneje, ga je prijazen pohodnik opozoril, da bo ta pot verjetno pretežka zanj, pa je hodil. Sopihal, a vztrajal.

Na poti je izrazil svojo željo, s katero je na Camino prišel. Če se diagnoza vrne v družino, naj nikar ne prizadene zopet Matea. »Druga želja pa je ta, da naj ta presneta bolezen, če še kdaj udari v našo hišo, napade mene in ne mojega otroka.« (Camino, stran 206). Tudi sam je v knjigo zapisal, da moramo paziti, česa si želimo, ker se nam želja lahko izpolni. Sopihal v hrib ni samo zaradi kondicije, ki je ni imel, ali športa, ki ga v njegovem življenju ni bilo. Ni vedel, da je že na Camino s seboj vzel skritega sopotnika.

Camino kot metafora življenja


narava kot vir samorefleksije, francoski kamino
Predno je uspel priti pod križ Cruz de Ferro, je izjokal kar nekaj solz, večkrat sedel v senco, ker noge niso želele naprej, a vsakič znova vstal in nadaljeval, kolikor je to telo dopuščalo, pa zopet sedel. Celotna pot Camina izjemno simbolizira naša življenja z vsemi vzponi in padci in obdobji, ko mirno preživljamo čas, ki ne nosi ničesar pretresljivega. Toni pravi, da si najbolj zapomnimo ekstremne situacije. Tiste, ki prinesejo evforično srečo in veselje, in tiste, ki postrežejo z nepredstavljivo bolečino. Vse vmes nekako zvodeni, pravi. Verjetno ima prav.

Z branjem knjige, ki sta jo s Petro spravila v svet julija letos, ko se je Toni vendarle odločil, da si zgodba njihove družine zasluži živeti večno, sem njegov Camino hodila tudi jaz. Mnogi je niso zmogli odložiti do zadnje strani in tudi meni se je to zgodilo, čeprav je zapisana kot dnevnik in so poglavja kot nalašč za tiste, ki nimajo dovolj časa za branje. Ne, tudi jaz sem jo dobesedno požirala. Toni je postal moj prijatelj in četudi je po poti rekel, da je ne bo ponovil, ima ponovno razlog za hodit, hodit in hodit. Toni, ne rabiš je ponoviti, pojdi na Camino Portuges ali Camino Ingles. Malo šale, ampak mislim, da te kliče.

Toni, Maribor, predstavitev knjige in Grad

Predstavitev knjige je nekaj, kar si zasluži vsaka knjiga, njen avtor pa še posebej. To, da Petra omogoči ljudem izdati knjigo kot založnica, je super. To, da piše zgodbe drugih, ki imajo tako močna sporočila za svet, a jim manjka znanja za pisanje, pa je naravnost čudovito. Ko je knjiga pred izdajo, se začnejo dogovori o prvi veliki predstavitvi. Verjamem, da je z velikim razlogom prav Tonijev Camino izšel julija, ki pa je precej neroden mesec za vse dogodke. September naj bo, smo bili enoglasni.

Toni je iz Maribora. Super, sem si mislila in Petro prosila, če se lahko pozanimam o lokacijah in postavim temelj predstavitve. Takoj je bila za. Neverjetno je, kako verjame vame, tudi ko sama vase nisem najbolj prepričana. Hvala, Petra. Skratka, na enem od mojih obiskov Maribora smo se sprehodili skozi center mesta in takrat mi je ostal v spominu: Grad Maribor.

Če ne bi verjela, ne bi poskusila: »Naredimo to skupaj!«


Grad Maribor, Pokrajinski muzej Maribor
Na spletu sem pobrskala in našla, da grad upravlja Pokrajinski muzej Maribor, z njimi navezala stik, letela so elektronska sporočila, telefonski klici, pregled ponudb uporabe in najema prostorov, ki sem jih lahko občudovala že na fotografijah na spletu in se še bolj zaljubila v lokacijo. Tonija in Petro sem obvestila o lokaciji in navdušenje sta takoj delila z mano.

Posebej poudarjam prijaznost prav vsakega, ki je z mano stopil v kontakt. Kmalu sem spoznala, da nam jo lahko zagode cenik, a nisem obupala. Okvirno sem jim predstavila dogodek in naletela na neverjetno empatijo in željo po sodelovanju, da dogodek vseeno zaživi pri njih. S predstavitvijo knjige se bomo v resnici poklonili vsem, ki so se kadarkoli v življenju srečali z diagnozo, ki ne izbira ne po starosti, ne po pripravljenosti na bitko. Rak. Vsi, prav vsi poznamo koga, ki se je soočil z njim, danes pa mnogih izmed njih ni več med nami. Mateo je junak 3. nadstropja in dogodek smo poimenovali tako, kot je Toni poimenoval svojo knjigo. Poklon Junakom 3. nadstropja. Del od prodaje knjig bo namenjen društvu junakov in Pokrajinski muzej Maribor nas je s svojo ponudbo in sodelovanjem dobesedno objel in zašepetal »Naredimo to skupaj«. Letos praznujejo svoj jubilej. 120 let. Bravo in čestitke, za to starost ste super videti, sem se pošalila.

Spletni portal Navdihni.me  in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Tiskano revijo lahko kupite tukaj in s tem podprete navdihujoče zgodbe tudi v prihodnje. Lahko si pa izberete tudi e različico, če želite. Če vas zanima osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom, bomo veseli vašega kontakta.

Foto: Anton Krepek

VIR: Navdihni.me