Ljubljana, 24. maj 2024 - V medijih smo zasledili več prispevkov, ki enostransko povzemajo zapisnik 112. redne seje sveta Agencije za energijo, ki je potekala 23. aprila 2024. Na GZS ocenjujemo, da je potrebno na nekatere navedbe iz zapisnika, dostopnega širši javnosti, odgovoriti, predvsem na očitke zbornici, da ni želela posredovati podatkov. 

Na GZS smo pristopili k izračunom stroškov omrežnine po novem Aktu o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje in k analizi na podlagi podatkov, ki smo jih prejeli od 60 podjetij. Podatki, ki so osnova za izračune, so personificirani podatki, do katerih lahko dostopajo samo podjetja oz. tretje osebe, ki jih podjetje za to pooblasti. GZS do teh podatkov torej nima dostopa, z razliko od Agencije za energijo, ki ta dostop ima in bi lahko sama, za posamezne uporabniške skupine, naredila izračune. GZS pa je pri svoji analizi uporabila primerjalne izračune, ki so zaupne narave, zato GZS ni imela pooblastila, da bi jih posredovala agenciji. Slednji smo ustno na sestanku na MOPE in kasneje tudi v dopisu predstavili rezultate analize, na podlagi katerih bi lahko agencija, v kolikor bi imela iskren interes, sama izvedla izračune. Mimogrede, ministrstvo in nekateri dobavitelji električne energije, ki so za svoje odjemalce opravili izračune, so prišli do enakih rezultatov kot GZS. Drugi razlog, zakaj GZS agenciji ni posredovala podatkov, je tudi ta, da so predstavniki agencije zagrozili celo s prijavo zaradi, po njihovem mnenju nedopustnega vplivanja na neodvisno delo agencije. Veseli nas sicer, da se nekateri člani sveta agencije, kot izhaja iz zapisnika 112. redne seje AE, zavedajo nujnosti vključevanja zainteresiranih deležnikov v razpravo glede novega modela obračunavanja omrežnine ne glede na status neodvisnosti agencije, kar nas navdaja z upanjem, da lahko do 1. julija 2024 vendarle pridemo do rešitve, ki bo razumna in bo upoštevala specifike slovenskega gospodarstva.

 

Ob tej priložnosti želimo še enkrat izpostaviti kronološki potek spreminjanja modela izračunavanja omrežnine, ki je po našem mnenju bistven za razumevanje pričakovanja GZS. Akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje (Akt) je bil sprejet 25. novembra 2022, torej pred izbruhom energetske krize, ki je močno zamajal trg električne energije. V postopku javne obravnave akta zainteresirana javnost ni imela na voljo analiz vpliva nove metodologije na povišanje stroškov poslovnih odjemalcev. Poleg tega je akt sam po sebi zelo kompleksen dokument in po naši oceni ni razumljiv povprečnemu uporabniku distribucijskega in širše elektroenergetskega sistema, zato je bila javna obravnava že v izhodišču zelo otežena.

 

Drugi akt, ki določa tarifne postavke za omrežnine elektro operaterjev, je bil objavljen leto kasneje, šele 24. novembra 2023 (Uradni list RS, št. 118/2023). Šele z objavo novih tarifnih postavk je bila podana osnova za primerjalni izračun stroškov omrežnine.

 

 Poslovni in ostali odjemalci so dejansko lahko izračunali nov strošek omrežnine šele v začetku letošnjega leta, ko je Agencija za energijo dokončno usposobila aplikativni primerjalnik in ga objavila na svoji spletni strani. Takrat smo lahko tudi na GZS pristopili k izračunom in analizi, ki je pokazala, da se bo skupni strošek omrežnine predvsem v uporabniških skupinah 2 (US 2), 3 (US 3) – srednja napetost in 4 (US 4) – visoka napetost, povečal za 2- do 4-krat. To na konkretnem primeru srednje velike livarne pomeni, da se bo skupni strošek omrežnine s 170.000 € na letni ravni povečal na 760.000 €. Po naših informacijah so do zelo primerljivih rezultatov prišla nekatera elektro podjetja oz. dobavitelji električne energije, ki so izračune na željo svojih odjemalcev pripravili za njih. Prav tako je do podobnih rezultatov prišel tudi elektro inštitut, na katerega so se obrnila nekatera podjetja.  

 

Poudariti moramo še, da GZS od ministrstva ni nikoli zahtevala prestavitve prenove obračuna, prav tako ni (kot izhaja iz Zapisnika) izključno izpostavljala zahteve po prehodnem obdobju za zaračunavanje presežne moči, ampak je bil to samo eden od mnogih predlogov, ki jih je GZS na sestanku z MOPE in predstavniki Agencije želela predstaviti. Predstavniki GZS so poskušali pojasniti tudi, zakaj sprejeta metodologija ne zasleduje ciljev reforme, predstavili so pomisleke glede pravne vzdržnosti akta in predlagali rešitve, vendar konstruktivni dialog s predstavniki agencije za energijo žal ni bil mogoč. 

Pristojno ministrstvo, ki je prav tako opravilo svoje primerjalne izračune, je prišlo do podobnih zaključkov kot GZS, zato je predlagalo dvoletno prehodno obdobje. Odločitev ministrstva tako ne temelji na predvidevanjih gospodarskih zbornic in združenj, kot izhaja iz zapisnika seje sveta AE, ampak na ugotovitvah, do katerih je prišlo tudi ministrstvo po soočenju z rezultati analize GZS in lastnih izračunih.

 

Reforma ne zasleduje ciljev prilagojenega odjema in optimizacije distribucijskega in širše elektroenergetskega sistema. Glede na trajanje posameznih časovnih blokov (časovni blok 1 velja v dnevnem intervalu 11 ur) je tekom dneva praktično nemogoče prilagajati porabo. Ob tem je potrebno posebej izpostaviti, da se tarifne postavke za preneseno delovno energijo v omenjenih uporabniških skupinah (US 2, 3 in 4) v 2. časovnem bloku, ki v poletni sezoni (8 mesecev v letu) postane časovni blok 1, znižajo samo za cca 2%. Glede na skokovito povišanje tarifnih postavk v 1. časovnem bloku zimske sezone (govorimo o povišanju za cca 995 % v US 3 in cca 400 % v US 4), omenjeno 2 % znižanje ne vpliva bistveno na zmanjšanje stroška omrežnine na letnem nivoju.

 

Poudariti je potrebno tudi dejstvo, da je industrija povečini priklopljena neposredno na srednjenapetostno omrežje, elektro intenzivna industrija pa na visoko napetostno omrežje. Srednje in visoko napetostno omrežje je večinoma precej robustno in zmogljivo, potrebe po optimizaciji so manjše kot na nizkonapetostnem omrežju. Z veliko višjimi stroški omrežnine se bodo morali torej spopasti predvsem tisti, ki ne povzročajo preobremenjenosti omrežja.

 

Po izračunih Agencije za energijo bi naj poslovni odjemalci ob nespremenjeni rabi električne energije iz omrežja na letni ravni plačali od 9 do 15 % več omrežnine kot v letu 2023. Agencija pri uporabi tega podatka izpostavlja delež omrežnine v skupnem strošku električne energije, ki pa po mnenju GZS ni referenčni podatek. Omrežninska reforma prinaša povišanje stroška omrežnine, ki je samo del celotnega stroška električne energije. V tem smislu je potrebno ugotavljati vpliv reforme izključno na strošek omrežnine, ki ga bodo morali plačati odjemalci v realnem znesku. Odstotek povišanja stroška omrežnine bo tako veliko višji od obljubljenih 9 do 15 %, odvisno od uporabniške skupine, v katero se odjemalec uvršča. 

 

Agencija je po koncu seje sveta dne 25. 4. 2024 na svoji spletni strani objavila poziv zainteresirani javnosti za eventualne pobude, spremembe in pomisleke ter argumente v zvezi z uvajanjem nove metodologije, ki bi lahko vplivale na njeno morebitno dopolnitev.

 

GZS je 13. 5. 2025 na svet agencije ponovno naslovila dopis z vsemi ugotovitvami izvedene ankete, pomisleki in predlaganimi rešitvami, vključno s pojasnilom neresničnih navedb v zapisniku, da naj bi GZS predlaga zmanjšano obremenitev za priključno moč. Omrežnina za moč se namreč pri večini poslovnih odjemalcev, priključenih na srednjo in visoko napetost, zmanjša. Vendar se nesorazmerno in skokovito poviša omrežnina za energijo, kar privede do drastičnega povišanja v skupnem strošku omrežnine.

Ključni problem je, da reforma ne upošteva specifičnosti slovenskega gospodarskega in energetskega konteksta v Sloveniji in ne temelji na ekonomskih analizah in oceni makroekonomskih vplivov reforme. GZS pa si prizadeva za pravičnejšo porazdelitev stroškov omrežnine ob hkratnem zavedanju, da je nujno potrebno vlaganje v širitev distribucijskega sistema, če želimo slediti ciljem zelenega prehoda, vendar ne izključno na račun gospodarstva.

VIR: GZS