V zadnjih dneh so se v slovenskih medijih pojavile nekatere pavšalne in netočne navedbe glede dogajanja na dnevnem trgu električne energije v Sloveniji, ki jih želimo razjasniti.

Na oblikovanje cen na borznih trgih namreč vplivajo številni dejavniki, tudi taki na katere ne moremo vplivati, kot je denimo vreme. Še zlasti na kratkoročne trge, na katerih se trguje za dan vnaprej ali znotraj istega dneva, izrazito vpliva količina proizvedene energije iz obnovljivih virov energije, katerih proizvodnja ni (nujno) usklajena s porabo na istem trgu. Z izjemno rastjo obnovljivih virov energije v vseh evropskih elektroenergetskih sistemih v zadnjih letih se je občutljivost borznih kratkoročnih cen povečala. Volatilnosti cen, ki smo jim pravkar priča, so posledice takih dejavnikov.

Še zlasti lokalni trgi neprestano težijo k iskanju cenovnega ravnovesja, ki se oblikuje na podlagi lokalne ponudbe in povpraševanja. Lokalna nihanja pomagajo uravnovesiti predvsem čezmejne prenosne zmogljivosti, ki omogočajo, da se cenovno ugodna proizvodnja električne energije prenese tja, kjer je povpraševanje največje. Koliko energije je mogoče prenesti med posameznimi nacionalnimi trgi je v veliki meri povezano s trenutnim stanjem in razpoložljivostjo prenosne infrastrukture v posameznem elektroenergetskem sistemu. Naj ob tem poudarimo, da ima ELES relativno največje čezmejne prenosne zmogljivosti in je zato tudi eden najuspešnejših sistemskih operaterjev v Evropi.

Vsak dan je zaradi rednega vzdrževanja (načrtno in napovedano) v Evropi izklopljenih na desetine elementov, ki sestavljajo elektroenergetsko omrežje. Ta trenutek je med drugim tudi v Sloveniji izklopljena 400 kilovoltna čezmejna povezava z Avstrijo (Kainachtal-Maribor 1), ki omejuje uvoz poceni energije iz centralne Evrope. Nerazpoložljivost določenega (večjega) elementa v prenosnem sistemu v Evropi, denimo čezmejnega daljnovoda, v danem trenutku neposredno vpliva na zmožnost izvoza ali uvoza električne energije in s tem na ceno na kratkoročnih trgih vseh evropskih nacionalnih trgov. Zato v Sloveniji v prvi polovici junija na dnevnem borznem trgu beležimo nekoliko višje cene. V povprečju so v Sloveniji cene za 3 odstotke višje kot na Hrvaškem, 26 odstotkov višje kot v Avstriji, 7 odstotkov višje kot na Madžarskem in 9 odstotkov nižje kot v Italiji.

Trenutno dogajanje pa nikakor ne odraža dogajanja v drugih mesecih in ga tudi ne moremo razumeti kot dolgoročno stanje: že v letošnjem maju 2024 so bile razmere bistveno drugačne. Za ilustracijo je priložen spodnji graf. 

Tovrstna dnevna nihanja borznih cen nimajo vpliva na končne cene za gospodinjske odjemalce in tudi ne na veliko večino poslovnih odjemalcev, saj imajo le-ti praviloma cene vezane na letne in večletne pogodbe. Obvladovanje tovrstnih cenovnih tveganj je predvsem naloga dobaviteljev in proizvajalcev električne energije, za katere pa ti dogodki niso nobena posebnost in so nanje tudi dobro pripravljeni.


VIR: ELES