Služba za komuniciranje RTV Slovenija

25. januar 2022 ob 11:55
Ljubljana - RTV SLO

Maja Pavlin, avtorica serije oddaj KDO SE BOJI SLOVENŠČINE. Foto: Adrian Pregelj/RTV Slovenija

Srede v februarju bodo bogatejše za vsebine, ki nastajajo v Uredništvu izobraževalnih oddaj Televizije Slovenija. V sredo, 2. 2., bo premierno na sporedu oddaja iZbrane besede avtorice Tatjane Markošek. Glavno besedo bodo imeli ustvarjalci slovarjev – zbiralci in izbiralci besed, ki bodo med drugim pojasnili, kaj pomenijo izbrane besede leta, zakaj se besede sčasoma spreminjajo in katere so nastale v času pandemije.

Teden dni pozneje pa si bodo gledalci TV SLO 1 tri srede zapored lahko premierno ogledali nove dele zabavne in poučne serije o rabi slovenščine z naslovom Kdo se boji slovenščine avtorice Maje Pavlin. Namen serije je mladim na sproščen način približati ustvarjanje v maternem jeziku. Petim delom iz preteklih let se bodo letos pridružili trije novi. V dveh bomo raziskovali nižje pogovorne zvrsti jezika oziroma interesni govorici, kot sta argo in sleng, v tretjem pa iskali skupni imenovalec teorije in prakse.

Scenaristka: Tatjana Markošek
Režiser: Franc Arko

Tatjana Markošek, avtorice oddaje iZBRANE BESEDE. Foto: Adrian Pregelj/RTV Slovenija

»Jezikoslovci spremljamo življenje prek besed. Zato poznamo smrt besed, njihovo rojevanje in življenje, poznamo njihova čustva.«

Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša slovaropisci zbirajo in izbirajo besede že več kot sedemdeset let. Najprej v tiskanih izdajah Slovarja slovenskega knjižnega jezika, danes pa je v spletnem portalu Fran, ki je dostopen vsem, zbranih kar 40 slovarjev in drugih jezikovnih virov.
Lani so bili še posebej ponosni na Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, ki je nastajal skoraj 50 let.

»Slovarji so ogledalo časa,« pravijo ustvarjalci slovarjev – zbiralci in izbiralci besed. Z njimi smo razmišljali o tem, zakaj imajo besede tako veliko moč, da nas lahko razveselijo in prizadenejo, kaj pomenijo izbrane besede leta, kako nastajajo nove besede, zakaj se besede sčasoma spreminjajo, katere nove so nastale v času pandemije koronavirusne bolezni.

S Kozmo Ahačičem, predstojnikom Inštituta, pa smo se spraševali, kako je slovaropisje povezano z vzgojo psa, ali imajo jezikoslovci najljubše besede, katera beseda se ga je v zadnjem času najbolj dotaknila, kako je glasba povezana z jezikom.

Za jezikoslovce je jezik odnos: »Še tako natančni slovarski opisi ne bodo presegali nerazumevanja med nami. Beseda nesporazum ne vsebuje po naključju istega korena kot beseda razumeti. Razumeti jezik pa pomeni razumeti človeka, ki ga govori.«

Scenarij in režija: MAJA PAVLIN
Direktor fotografije: JURE NEMEC

Argo je po definiciji govorica zelo specifičnih, zaprtih družbenih skupin. Nekdaj je veljal za jezik socialnega dna – marginalnih skupin, kot so kriminalci, tatovi, prostitutke, berači. Danes argo z obrobja družbe prehaja v pop kulturo in postaja med mladimi izredno popularen …

»Argo je neke vrste obrambni mehanizem pred tem, da bi tujci razumeli, kaj se v neki zaprti skupini dogaja. V skupini nastopa kot povezovalni dejavnik, zaradi katerega ta skupina sebe pokaže kot izjemno,« nam razloži kulturni antropolog, prof. dr. RAJKO MURŠIČ, kot Mariborčan zavezan štajerskemu argoju.

S postavitvijo anonimnih FB- in IG-strani ŠTAJERSKI ARGO, ki jima je sledil še izid slovarja, se je priljubljenost mariborskega lokalnega govora povečala, postal je tržno, še bolj pa simbolno zanimiv.

ZORAN PREDIN se spominja časov, ko je bila skupina LAČNI FRANZ ena redkih rokovskih bandov, ki se svoje provincialne govorice niso sramovali. Danes je vse več mladih ustvarjalnih Mariborčanov na svoj lokalni govor ponosnih, o čemer nas lahko prepričajo zgovorni člani treh prepoznavnih mariborskih rokovskih zasedb: HAPPY OL' McWEASEL, ALO!STARI in LEONART.

Dokumentarni film nam štajerski argo poleg odlične glasbe približa tudi z animiranimi ilustracijami mlade avtorice Mine Pavlin Nardin, ki je z zabavnimi značaji klepetavih golobov oz. mestnih ptičev upodobila samosvojo identiteto urbane mladine.

Scenarij in režija: MAJA PAVLIN
Direktor fotografije: JURE NEMEC

Meja med slengom in argojem je precej zabrisana. Če je argo specifičen, celo tajni govor, ki ga ljudje uporabljajo zato, da jih drugi ne bi razumeli, je sleng način govora iste generacije, ki omogoča večjo, bogatejšo izraznost in nemalokrat preči meje spodobnega. S slengom se govorci upirajo avtoriteti in presegajo tabuje. Glede na to, kaj je tisti hip aktualno, se od vseh interesnih govoric sleng najhitreje spreminja.

Našo pozornost je pritegnila Izola s svojim slengom, katerega slovar sta sestavila in uredila mlada Izolana MIRNA BUIĆ in ERIK TOTH. Tudi izolski sleng je zaživel na FB, kjer se je kot rezultat izolske srčnosti in medsebojne povezanosti razvil v dobrodelni projekt … Za Izolane je namreč ob multikulturnosti značilen močan lokalpatriotizem, ki je podlaga za razvoj izolskega slenga. Ta je kombinacija slovenščine, italijanščine in jezikov nekdanje Jugoslavije, ki najbolj slikovito živi med tamkajšnjimi nogometnimi navijači RIBARI, potomci delavskega razreda, ki se je v času Delamarisa, Mehanotehnike, Stavbenika, Ladjedelnice ... s trebuhom za kruhom priselil z Balkana.

Predstavnik mlajše generacije ribarov je tudi bratranec RUDIJA BUČARJA, izolski raper DRILL, ki rapa v izolskem slengu.

Eden najbolj prepoznavnih Izolanov DRAGO MISLEJ - MEF nam razloži, da je Izola Jugoslavija v malem, ribari pa njeni potomci, katerih geslo Ljubimo tebe več kot sebe najlepše oriše pripadnost Izolanov temu nekdaj ribiškemu mestu.

Scenarij in režija: MAJA PAVLIN
Direktorja fotografije: ŽIGA TRNKOCZY in ANTON KRALJ SERŠA

Foto: SOJ RTV SLO

»Tradicionalen pouk književnosti je arhivski pouk, ki več ne pride v poštev,« pravi literarna zgodovinarka, prof. dr. MILENA MILEVA BLAŽIĆ, ki poudarja, da je treba mladim literaturo približati na sodoben način: »Lahko je improliga, lahko je rap, lahko je tudi sinhronizacija … nikakor pa ne smemo preskočiti branja!«

Pesnik, pisatelj in eden od začetnikov improlige ANDREJ ROZMAN ROZA pa nadaljuje: »Bistvo jezika je, da se razumemo. Pomembno je, da je jezik jasen in izrazen. Če je nekaj slovnično pravilno, še ni nujno, da je tudi jezikovno pravilno.«

V dokumentarnem filmu smo se zato podali iskat presečišča med teorijo in prakso. Mladi improligaši oz. šilaši (ŠILA je šolska improliga) se skozi zabavno in sproščeno ustvarjalnost srečujejo z različnimi zvrstmi jezika – od zborne do pogovorne in narečne slovenščine, predvsem pa se učijo rabe jezika v kontekstu jasnega izražanja idej in misli.

Eno zgodnejših zabavnih srečanj z bogastvom slovenskega jezika so tudi sinhronizirane risanke. Režiser in igralec JERNEJ KUNTNER pri sinhronizaciji družinskih kino risank prisega na pestrost značajev, pri čemer rad posega po slovenskih narečjih in slengu, risanke na TV SLO pa nagovarjajo naše najmlajše, zato režiserka NANA MILČINSKI in igralka MAŠA DERGANC njihovo sinhronizacijo opravljata z veliko odgovornostjo do slovenskega jezika – ŽIV ŽAV risanke otroke jezikovno vzgajajo.

Osnovnošolca MAKS in BENI obožujeta kakovostno sinhronizirane risanke – tako tiste na velikem platnu kot ŽIV ŽAV na TV SLO. Ob tem Maks poudarja, kako pomembno je, da najprej osvojimo znanje pravilne rabe slovenščine, da bi se pozneje lahko sproščeno igrali z jezikom.