Družbena odgovornost
Avtorica: mag. Klementina Zapušek 

Podjetja s svojo družbeno odgovornostjo na prostovoljni osnovi integrirajo družbene in okoljske zadeve v svoje poslovanje in v svoja razmerja z deležniki. S tem podjetja postajajo uspešnejša in učinkovitejša pri svojem poslovanju, krepi se njihov ugled in zaupanje javnosti, nastajajo nove poslovne priložnosti in partnerstva ipd. Predstavljamo nabor različnih možnosti sodelovanja podjetij s humanitarnimi organizacijami in organizacijami podobnega tipa v širših projektih družbene odgovornosti.

Pristopi organizacij k podjetjem

Mag. Ana Žerjal, predsednica Rdečega križa Slovenije ugotavlja, da podjetja pristopijo do njih z vprašanjem, pobudo ali predlogom, drugič pa oni nagovorijo podjetje, pri katerem prepoznajo družbeno odgovoren značaj in pomen, sploh v lokalnem okolju. Rdeči križ Slovenije tvori 56 območnih združenj in približno petnajstkrat toliko krajevnih odborov ter Zdravilišče RKS Debeli rtič – to je srce organizacije. Ljudje na terenu so tisti, ki poznajo vsako lokalno specifiko in so seveda vpeti v lokalno gospodarsko okolje, zato se pogovori pogosto začnejo na lokalni ravni in se potem nadgradijo.

Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas pravi, da skušajo razumeti poslanstvo in vrednote podjetij ter z njimi najti skupno vsebino, ki je lahko v obojestransko zadovoljstvo, ter vzpostaviti trajen odnos in zaupanje. To se je najbolje videlo v lanskoletnih poplavah, kje se je več kot 90 podjetij obrnilo na njih in so tako lahko skupaj pomagali najbolj prizadetim gospodinjstvom (z materialom, finančno pomočjo ipd.). Prav tako je družbeno odgovornost Ukrajini v letih 2021 in 2022 izkazalo preko 40 slovenskih podjetij, tako z materialno kot finančno pomočjo.

Mateja Čampa, pomočnica izvršnega direktorja za zbiranje sredstev na UNICEF-u Slovenija, poudarja, da sodelovanje z dobrodelnimi organizacijami ustvarja tudi strateško vrednost podjetja. K podjetjem pristopajo preko donacij, sponzorstev, partnerstev ipd. pri kampanjah zbiranja sredstev kot pri projektih zagovorništva. Ko razmišljajo o partnerstvih, jim je pomembno, da imajo podobne vrednote in ciljne javnosti ter da lahko s partnerjem soustvarjajo projekt ali kampanjo. Povezujejo nevladni in korporativni svet in tako s tovrstnimi sodelovanji ustvarjajo »win-win« za podjetja, dobrodelne organizacije, posameznike in družbo.

Anja Vogrič, Vodja kreativnih projektov pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije, meni, da k podjetjem pristopajo proaktivno z razvejanim projektom in idejo, ki vključuje enega od njihovih programov ali skladov ter se povezuje s poslanstvom ali vrednotami podjetja, ki ga nagovarjajo. Na spletni strani imajo unikatna darila, ki jih ponujajo za poslovna darila ali druga poslovna obdarovanja.

Sekretarka Zveze prijateljev mladine Moste-Polje, Tanja Petek, postavlja na prvo mesto tesne odnose z donatorji v desetletjih delovanja. Če se znajdejo pred težavo, da potrebujejo dodatno financiranje humanitarnih programov oz. aktivnosti za otroke, družine in mladostnike, podjetja nagovorijo neposredno ob takšni priložnosti.

Iztok Suhadolnik, direktor Zveze Sonček – Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije (nacionalne invalidske organizacije, ki deluje po načelih socialnega podjetništva), navaja, da njihovi uporabniki v centrih Sonček širom Slovenije s pomočjo delovnih inštruktorjev izdelujejo izdelke, ki jih je mogoče kupiti v spletni trgovini. Vsako leto natisnejo prodajni katalog in ga razpošljejo na številne naslove. Izdelke prestavljajo v reviji Sončnik, ki je dosegljiva na spletu. Zelo pomembni so tudi osebni stiki s podjetji.

Mag. Jasmina Breznik, predsednica Skupnosti varstveno delovnih centrov Slovenije, izpostavlja, da je ena glavnih nalog varstveno delovnih centrov (VDC), da se njihovi uporabniki v segmentu zaposlitve pod posebnimi pogoji v skladu s svojimi zmožnostmi aktivno vključujejo v družbeno življenje in delovno okolje, tudi v delo zunaj zavoda, v običajna delovna okolja drugih organizacij. VDC-ji aktivno sodelujejo z različnimi organizacijami in podjetji z vrsto aktivnosti na prireditvah, povezujejo se z vrtci, šolami, društvi. Podjetjem se predstavljajo s svojo dejavnostjo, predvsem z zaposlitvenim programom. Svoje izdelke prodajajo na vsakodnevnih ali priložnostnih stojnicah.

Vrste sodelovanj

Pri Rdečem križu Slovenije so odprti za vse predloge – lahko so finančne ali materialne donacije, ki jih porabljajo namensko in transparentno. Ob zaključku vsi donatorji prejmejo poročila. Prostovoljsko udejstvovanje je široko razvejano in pokriva številna področja – krvodajalstvo, prva pomoč, čistilna akcija, pomoč pri učenju ali izobraževanju, druženje s starejšimi in drugi programi. Vse bolj stremijo k različnim projektnim sodelovanjem in sinergijam med podjetji in Rdečim križem.

Podjetja lahko Slovenski karitas pomagajo neposredno pri izvajanju del z materialom (npr. menjava vrat po požaru, nakupu pohištva ipd.). Prav tako s svojim delom v smislu korporativnega prostovoljstva ali dneva prostovoljstva v podjetju (priprava paketov pomoči, pridružijo se prostovoljcem pri delu, izvedba izobraževanj za prostovoljce …) ali s finančnimi sredstvi preko donacijskih pogodb.

UNICEF Slovenija s podjetji sodeluje predvsem finančno, pa tudi preko storitev in strokovnega znanja – v tej luči so zelo pomembna sodelovanja z marketinškimi agencijami, mediji, organizatorji raznih dogodkov itd. Hkrati pa so tudi v odnosu do podjetij dragocen partner, ki nudi strokovno podporo projektom, ki jih izvajajo. Kar zadeva finančno sodelovanje, imajo donacijske in sponzorske pogodbe, ki omogočajo izvajanje projektov v Sloveniji in programov na terenu v državah v razvoju.

Pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije so odprti za vse oblike sodelovanja, ki so skladne z njihovimi vrednotami delovanja. Če kakšna praksa sodelovanja še ne obstaja, jo ustvarijo. Finančne donacije so namenske in z njimi pomagajo zvezam in društvom širom Slovenije, da ti pomagajo otrokom in mladostnikom v lokalnem okolju, ker najbolj poznajo družine in njihove posebnosti. Ravno tako je z materialnimi donacijami, ki so lahko karkoli – od hrane do pohištva. Aplikacije so nova realnost. Z nekaterimi podjetji so začeli uporabljati tovrstne platforme in pospešeno zbirati sredstva tudi na takšen način. Stripe, PayPal in druge plačilne oblike so že skoraj nujna stalnica. SMS sporočila s ključnimi besedami na 1919 so najlažja pot za nagovor fizičnih oseb. Podjetja se nanje obrnejo tudi, ko izvajajo akcije korporativnega prostovoljstva, takrat jih povežejo z eno od njihovih članic, ki imajo svoja letovišča.

ZPM Moste-Polje zelo dobro sodeluje z Generali zavarovalnico na globalni ravni, ki skupaj z njihovo fundacijo vodi program »The human safety net«, katerega del je tudi njihova organizacija za področje Slovenije. Podjetjem omogočajo opravljanje korporativnega prostovoljstva. Večkrat se odločijo za pomoč v njihovem skladišču, kjer pripravljajo prehranske in higienske pakete za družine ali pa poprimejo za delo v enem od njihovih počitniških domov v Zambratiji ali Kranjski Gori.

Pri Zvezi Sonček so odprti za raznorazna kooperantska dela. Podjetja sodelujejo z nakupom izdelkov, donacijami finančnih sredstev, donacijami materiala in storitev, s prostovoljnim delom v enotah dnevnih centrov, stanovanjskih skupin ter v rekreacijskih centrih Sonček v Vrtičah in v Elerjih.

Nekateri VDC-ji izvajajo integrirano zaposlitev v podjetjih. Njihovi uporabniki se vključujejo v redna delovna okolja, sodelujejo v delovnem procesu. Delajo pod mentorstvom. Odzivi podjetij so pozitivni. Uporabnikom vključevanje v redna delovna okolja veliko pomeni, so vztrajni, zanesljivi. S podjetji sodelujejo tudi s kooperantskimi deli. Ta dela potekajo v VDC-ju in za kooperante pakirajo, sestavljajo drobne elemente iz različnih materialov, sortirajo, lepijo, ovijajo njihove izdelke. Nekatera podjetja sodelujejo s svojimi zaposlenimi tudi na dan prostovoljstva. Običajno organizirajo skupno delovno akcijo.

Projekti širšega pomena

Rdeči križ izvzema krvodajalstvo in skupno iniciativo Daruj kri, ki jo že dobro desetletje podpira Petrol. Letos pa skušajo v njihovo javno pooblastilo promoviranja in organiziranja krvodajalskih akcij pritegniti še druga slovenska družbeno-odgovorna podjetja. Zdravilišče RKS Debeli rtič že desetletje sodeluje s številnimi podjetij, ki omogočajo obnovo objektov in parkovne infrastrukture, kot so Telekom, Luka Koper, Istrabenz Plini, Outifit7, Canon idr. Zdravilišče RKS Debeli rtič prav tako že dobro desetletje uspešno sodeluje z Nogometno zvezo Slovenije pri izvedbi poletnih nogometnih taborov. Po zaslugi slovenskega trgovca Tuš in akcije Pričarajmo nasmeh vsako leto omogočijo brezplačen teden letovanja 1.500 otrokom iz socialno šibkejših družin. Vsako leto z veseljem sodelujejo pri dobrodelni akciji Deželak Junak, saj tudi z njihovo donacijo zagotovijo teden dni brezplačnega letovanja socialno šibkejšim otrokom in starejšim. Brežiško podjetje Avto Krka s poslovalnicami po celi Sloveniji promovira krvodajalske akcije ter spodbuja svoje zaposlene k rednemu krvodajalstvu, enako velja za podjetja T-2, Hofer, Merkur, Zavarovalnico Triglav in številne druge. Podjetje NLB vsako leto nameni določen znesek Zdravilišču RKS Debeli rtič. Letos so jih začeli podpirati tudi v programih, ki jih pripravljajo za mlade. Izpostavljajo sodelovanje z Univerzo v Ljubljani na področju krvodajalstva, prve pomoči in prostovoljstva, številnimi športnimi in drugimi društvi, prireditelji sejmov ipd.

Na humanitarni poziv Slovenske karitas za pomoč prizadetim v vojni v Ukrajini se je na poziv odzvala tudi Tovarna zdravil Krka, d. d., Novo mesto z donacijo zdravil in farmacevtskimi izdelki. Vsako leto večkrat potekajo različne akcije zbiranja hrane in higienskih pripomočkov v HOFER-ju in Mercator-ju. Kot dober primer je tudi podjetje, ki je 20 poplavljenim družinam obnovilo oz. ponekod še obnavlja centralno ogrevanje doma. To je zgolj nekaj primerov, vsako podjetje pa na svoj način s svojim prispevkom pripomore, da je pomoč družinam v stiski učinkovitejša.

UNICEF Slovenije omenja svetovni dan otrok, ki spodbuja participacijo otrok in ga vsako leto soustvarjajo številni otroci, podjetja, politični odločevalci, mediji, vplivneži, darovalci in drugi. Zelo pomemben projekt je #kakosepočutiš, s katerim normalizirajo pogovor o duševnem zdravju med otroki in mladimi, opolnomočajo odrasle za prepoznavo in reševanje stisk ter si prizadevajo za sistemske spremembe pri obravnavi duševnega zdravja. Vsekakor ostaja temeljno poslanstvo UNICEF-a zagotavljanje nujne in dolgoročne pomoči v državah v razvoju. Zaradi velikosti, učinkovitosti in dosega, ki ga ima UNICEF – delujejo namreč v 190 državah sveta – učinek sodelovanja podjetja pri programih dolgoročne pomoči naredi konkretno spremembo.

Zveza prijateljev mladine Slovenije izpostavlja trenutno aktualni humanitarni program Pomežik soncu®, s katerim omogočajo brezplačna letovanja otrokom iz manj vzpodbudnih okolij. Nedavno je v Državnem zboru potekal 34. nacionalni Otroški parlamenti®, pa Natečaj Evropa v šoli, Mladi raziskovalci zgodovine, Teden otroka®, socialno humanitarni program Eno srce®, ki združuje sklade Pomoč družinam, Adin štipendijski sklad, štipendijski sklad dr. Janeza Drnovška, Športnik sem, Glasbenik sem, Sapramiškin sklad, Polna šolska torba in sklad Dedek Mraz ter Tom telefon®.

V Zvezi Sonček želijo prispevati k bolj ekološki in humani družbi, zato že leta zbirajo izrabljene tonerje in kartuše, s tem pridobljena finančna sredstva pa namenijo za programe in storitve, ki jih izvajajo. Zaposleni v Decathlonu se jim vsako leto kot prostovoljci pridružijo na Parafestivalu, ki bo letos junija potekal v sotočju Soče in Tolminke v Tolminu. Pod svoje okrilje jih je namreč vzel Soča Outdoor Festival.

Podjetja lahko odkupujejo izdelke VDC-jev, ki jih izdelujejo v ročnodelskih programih. Za podjetja lahko izdelajo izdelke po naročilu, poslovna darila, voščilnice, darila ob posebnih dogodkih. V podjetjih jim nudijo tudi konsignacijsko prodajo (Zakladi Slovenije) preko prostovoljnih akcij (Petrol, Pressclipping, Krka, Zavarovalnica Sava, Zavarovalnica Triglav). V podjetjih prodajajo izdelke, predvsem v predprazničnem času. Podjetja lahko nudijo zaposlitev njihovih uporabnikov v delovnih okoljih podjetja. Lahko tudi finančno podprejo projekte, izvajajo dobrodelne akcije. Lahko se zaposleni v podjetjih vključujejo kot prostovoljci. Primer sodelovanja je tudi izvedba delavnic za zaposlene ali otroke zaposlenih v podjetju (v VDC-ju pripravijo in vodijo izvedbo delavnice – npr. izdelava izdelka pred prazniki, v počitnicah …).

Eno trenutno najbolj aktualnih sodelovanj je sodelovanje VDC Zasavje s podjetjem Chipolo, kjer skupaj podirajo stereotip, da je drugačno »nekoristno, neuporabno« (Perfectly imperfect). VDC Kranj je v letu 2023 pričel s projektom »Vrednote nas povezujejo in osrečujejo«, katerega sestavni del je tudi razstava stripa in fotografij v galeriji Mestne občine Kranji. V enoti Škofja Loka so se v letu 2023 pridružili praznovanju dveh pomembnih praznikov mesta – 100. letnico smrti pisatelja in politika Ivana Tavčarja ter 1050. letnico obstoja mesta. V projektu so se njihovi uporabniki preizkusili v vlogi lokalnih turističnih vodičev. Z Vrtcem Ajdovščina imajo projekt vključitve njihove uporabnice v skupino vrtca, kjer pomaga vzgojiteljici oz. sama pripravi dogajanje za otroke. ZUDV Dornava so skupaj z LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah izvedli projekt, kjer je bil glavni namen postavitev terapevtskega vrta za sprostitev obiskovalcev zavoda na osnovi prijetnih vonjav zelišč. V letih 2023-2025 pa so isti partnerji in medijska družba Radio tednik Ptuj d.o.o. aktivno vključeni v projekt Rokodelci za promocijo kolesarjenja in lokalnih kulinaričnih dobrot ob Dravski kolesarski poti.

Izkušnje pri sodelovanju s podjetji

Rdeči križ ima izjemno dobre izkušnje, saj je število podjetij, s katerimi odlično sodelujejo, vsako leto večje. Na podlagi lanskih ujm so se slovenska podjetja odlično odzvala s finančnimi ali materialnimi donacijami ter čutom za ljudi. Veliko podjetij obiskuje Zdravilišče RKS Debeli rtič na enodnevno prostovoljsko in družbeno-odgovorno delo, ki je za njih pogosto tudi interni »team-building«. Nekatera sodelovanja so občasna, pri drugih si prizadevajo, da bi postala stalna, sploh kadar prepoznajo potencial v nekem sodelovanju za večjo dobrobit okolja in tamkajšnjega prebivalstva.

Izkušnje Karitas pri sodelovanju s podjetji so zelo dobre, saj obogatijo osnovno pomoč Karitasu, pa naj gre za redno ali občasno sodelovanje. Njihova odzivnost je še posebej velika ob naravnih nesrečah.

UNICEF je prepoznavna in vplivna globalna trženjska znamka. Podjetja, ki z njo sodelujejo, lahko računajo na njen pozitiven vpliv na lastno znamko. S podjetji sodelujejo redno. Izkušnje so pozitivne, želijo pa si, da bi se še več podjetij odločalo za podporo družbeno odgovornim projektom, saj na tak način lahko skupaj najhitreje in najučinkoviteje zagotavljajo transformacijske spremembe v družbi. Škoda je namreč, da ostajajo številni dobri, družbeno odgovorni projekti nerealizirani ali odvisni od podpore s strani javnih razpisov, brezplačnih medijskih objav in dobre volje vplivnežev, družbena odgovornost podjetij pa vse prevečkrat marketinški nakit letnih poročil.

S sodelovanji s podjetji ima ZPM dobre izkušnje. Pomembno je, da na začetku določijo smernice in načine komuniciranja ter da se držijo dogovorjenega. Z nekaterimi podjetji sodelujejo redno, že 25 let, z nekaterimi pa občasno. So pa vsa sodelovanja enako pomembna. Tudi dolgotrajna je potrebno negovati, s spoštovanjem in odgovornostjo.

ZPM Moste-Polje navaja, da s podjetji sodelujejo ves čas, z nekaterimi bolj, z drugimi manj, nekateri se javijo občasno, nekateri so stalni podporniki. Hkrati so sodelovanja s podjetji potrditev zaupanja in tega, da delajo dobro.

Po mnenju Zveze Sonček so izkušnje sodelovanja zelo dobre. V zadnjih letih sodelujejo s podjetji pri inkluzivnem oz. integriranem zaposlovanju. Integrirana zaposlitev pomeni vključevanje uporabnikov storitve VVZ (storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji) v običajno delovno okolje. Njen namen je omogočiti opravljanje običajnih delovnih nalog v običajnem delovnem okolju ljudem, ki so zaradi oviranosti za to navadno prikrajšani. Sodelujejo s Hišo kulinarike v Novem mestu, z Decathlonom (v Ljubljani, Mariboru in Celju), Splošno bolnišnico Novo mesto, z Narodno galerijo v Ljubljani itd. Za organizacije, zavode in podjetja v njihovih centrih izdelujejo izdelke, ki jih potem prodajajo v svojih prodajalnah oz. razstavnih prostorih.

Z večino podjetij/institucij/organizacij/društev VDC-ji razvijejo redno oz. dolgotrajno sodelovanje. Vedno pogosteje se zgodi, da v primeru novih sodelovanj partner poišče njih, kar pomeni, da so s stalno promocijo zavodov uspešni in zato prepoznavni. Občasna sodelovanja pogosto vodijo v dolgoletna. Pogosto z enega področja sodelovanja preidejo na druga področja. Podjetja jih priznavajo kot zanesljivega partnerja, saj delo opravijo natančno in v dogovorjenih rokih. S tem sodelovanjem pri svojih uporabnikih dosegajo visoko stopnjo identifikacije in zadovoljstva. V smeri ekološke naravnanosti embalažo, ki je odpadni del produkta, reciklirajo oz. ponovno uporabijo pri izdelavi unikatnih izdelkov lastnega programa.

Povezanost z lokalno skupnostjo

Moč in prednost Rdečega križa sta v odlični mreži 56 območnih združenj, njihovi vpetosti in povezanosti z lokalnim okoljem, prepoznavanjem potreb in priložnosti.

Pri večjih akcijah zbiranja materiala sodelujejo z lokalnimi organizacijami Karitas, saj je njihova mreža razvejana na 345 enot po vsej Sloveniji. Prav tako dobro sodelujejo z lokalnimi skupnostmi pri razdeljevanju pomoči in usmerjanju ljudi v stiski na Karitas. Občine pomagajo pri vzpostavitvi humanitarnih centrov za redno pomoč in še posebej za pomoč ob naravnih nesrečah. Redno pa občine podpirajo socialno humanitarne programe župnijskih in škofijskih Karitas preko letnih razpisov.

UNICEF Slovenija se z lokalnimi skupnostmi povezuje preko številnih projektov. Vzpostavili so več kot 1.000 UNICEF-ovih varnih točk po vsej Sloveniji, 15 Otrokom prijaznih UNICEF-ovih mest, sodelujejo tudi s skoraj polovico vrtcev in osnovnih šol po vsej državi. Vpeti so v razna društva in univerze za tretje življenjsko obdobje, saj tam delujejo njihove skupine prostovoljk, ki izdelujejo UNICEF-ove punčke iz cunj.

Zveza prijateljev mladine Slovenije je krovna organizacija, ki združuje 110 članic (društev in zvez), ki jih podpirajo, da lahko pomagajo v svojih lokalnih okoljih. ZPM Moste-Polje poudarja, da se z lokalnimi skupnostmi povezujejo ves čas. To pomeni, da so lokalne institucije, ki delujejo na humanitarnem področju in poznajo lokalno okolje, večkrat tudi predlagatelji otrok in družin za vključitev v program. Med njih sodijo tudi osnovne in srednje šole, vrtci ter centri za socialno delo. Povezujejo se z raznimi društvi in organizacijami, kar se je izkazalo za zelo pomembno pri nedavnih poplavah. Takrat so navezali stik tako z občinami kot z gasilskimi društvi, civilno zaščito in so z njimi v stiku še danes. V njihovem večgeneracijskem centru Skupna točka, ki ga vodijo na Vrhniki in v Ljubljani, se povezujejo z zdravstvenim domom, šolami in podobnimi organizacijami.

Zveza Sonček je z lokalno skupnostjo povezana predvsem pri izvajanju svojih programov oz. storitev (prilagojeno bivanje, na primer Hiša na Bučki v občini Škocjan, sodelovanje z Mestno občino Ljubljano pri projektu Skrbovinca, prodajalna v središču mesta, itd.). Pri prodaji izdelkov jim lokalne skupnosti običajno pomagajo z dovoljenji za postavitev prodajno promocijskih stojnic, vabijo na najrazličnejše občinske prireditve, na katerih se lahko predstavijo.

Poleg podjetij VDC-ji pogosto sodelujejo z drugimi organizacijami, društvi, šolami, institucijami ipd. v okviru različnih projektov (Karolinina bralna značka, likovne kolonije, razstave, projekti za zdravje, medgeneracijsko sodelovanje s šolami in domovi starejših občanov). Sodelovanje z lokalnim okoljem je zanje zelo pomembno, saj si njihovi uporabniki preko teh sodelovanj širijo socialno mrežo in se vključujejo v okolje kot enakopravni člani družbe. Opažajo vedno večjo družbeno odgovornost lokalnega okolja do tovrstnih institucij. Žal pa so tudi posamični primeri, kjer so njihovi uporabniki še vedno diskriminirani.

Urejenost zakonodaje

Rdeči križ predlaga, da bi država povečala davčne olajšave donatorjem. Krvodajalstvo ni le družbeno odgovorno delo, ampak poslanstvo. Po Zakonu o delovnih razmerjih krvodajalcem pripada 1 prost dan, tj. dan, ko prostovoljno daruje kri, delodajalec pa nadomestilo za plačo delavcu izplača v breme zdravstvenega zavarovanja. Krvodajalcem je v praksi kdaj tudi kršena pravica s strani podjetij – jim ne dovolijo darovati krvi, morda morajo vseeno priti na delo ali pa ta dan odsotnosti vpliva na njihovo delovno uspešnost. Želijo si, da bi se na tem področju zadeve uredile. Sicer pa imajo dovolj priložnosti za sodelovanje, sploh s podjetji, ki so na področje družbene odgovornosti uspešna in prepoznavna ter vodena s proaktivnim menedžmentom, ki mu je mar za družbo in okolje.

Karitas meni, da je vedno aktualen predlog povečanja deleža olajšav.

Po izkušnjah ZPM Moste-Polje bi si donatorji želeli več olajšav in ugodnosti s strani države za spodbujanje družbene odgovornosti.

UNICEF Slovenija meni, da podjetjem pri odločitvi za sodelovanje v dobrodelnih projektih vsekakor pomaga tudi ekonomski razlog. Zakonodaja omogoča davčno olajšavo za donacije pravnim osebam. Korak naprej je bil dvig davčne olajšave za donacije iz 0,3 % davčne osnove obdavčljivih prihodkov na 1 % v letu 2022. Morda bi bilo potrebno podjetjem, ki se odločajo za sodelovanje z dobrodelnimi organizacijami v okviru sponzorstev, ponuditi tudi kakšne davčne vzpodbude.

Zveza Sonček meni, da bi bilo dobro več narediti na področju t. i. inkluzivnega zaposlovanja predvsem v smislu lažjega prehajanja med različnimi statusi.

Velika slabost zakonodaje je, da VDC-ji niso zavezanci za kvotni sistem sodelovanja, zato podjetja ne morejo upravičiti sodelovanja z invalidnimi osebami in nimajo druge koristi kot promocije družbene odgovornosti. Zakonodaja na področju vključevanja v redna delovna okolja je toga in nejasna. Država bi morala tudi bolj vzpodbujati sodelovanje VDC-jev in podjetij z različnimi prilagoditvami in olajšavami.

Sklep

Iz pregleda prakse lahko razberemo, da obstajajo zelo različne možnosti in priložnosti sodelovanja podjetij s humanitarnimi in podobnimi organizacijami v projektih širše družbene odgovornosti. Vse sodelujoče organizacije pa poudarjajo, da so hvaležne za kakršno koli obliko sodelovanja, saj prav vsako prinese pozitivno dobrobit v širšem družbenem okolju.

VIR: Zelena Slovenija