Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Evropsko računsko sodišče je pripravilo posebno poročilo Pametna mesta – Oprijemljive rešitve, v katerem Evropsko komisijo med drugim poziva, naj zagotovi, da bodo prebivalci dovolj vključeni v prihodnje demonstracijske projekte v zvezi s pametnimi mesti.

S 400 milijonov evrov vrednim usmerjevalnim programom EU za raziskave in inovacije naj bi mesta lažje postala pametnejša. Zaradi njega so mnoga izmed njih z uporabo tehnologije res privarčevala z viri, zmanjšala onesnaževanje in izboljšala mestne storitve, je zapisalo Evropsko računsko sodišče. V financiranih projektih so bili v večini doseženi pričakovani rezultati in so se našle konkretne rešitve za pametna mesta na področjih, kot so kakovost zraka, energijska učinkovitost in e-mobilnost. Vendar druga mesta morda ne bodo imela koristi od teh inovativnih rešitev, saj je bil program slabo usklajen z drugimi pobudami EU, javno in zasebno financiranje pa je bilo skromno in razdrobljeno. Zato je potrebno boljše usklajevanje, če želi sto trenutno podprtih mest EU do leta 2030 postati podnebno nevtralnih.

Evropska komisija je v obdobju 2014–2020 upravljala različne programe, s katerimi so se podpirali projekti pametnih mest. Z enim od njih, in sicer usmerjevalnim programom v okviru programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020, se je podprlo 120 mest v 24 državah članicah, med drugim Barcelona, Dresden, Rotterdam in Dunaj. Program, ki ga je nasledil v obdobju 2021–2027, je misija za podnebno nevtralna in pametna mesta v okviru programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, njen cilj pa je do leta 2030 doseči, da bo sto mest podnebno nevtralnih, in zagotoviti, da bodo njihovemu zgledu do leta 2050 sledila vsa mesta v EU.

Revizorji so ugotovili, da je bil usmerjevalni program dobro zasnovan, je ustrezal potrebam mest in je bil primeren za predstavitev tehnologij z različnih področij, ki so blizu uvajanja na trg. S financiranimi projekti se je v sodelujočih mestih našlo več sto rešitev za pametna mesta, ki so bile povečini povezane z energijo, predvsem z energijsko učinkovitostjo stavb in razsvetljave, ter pametnimi omrežji. Revizorji so na podlagi vzorca zaključenih projektov ugotovili, da sta bili s projekti doseženi ali preseženi približno dve tretjini njihovih pričakovanih ciljev.

Vendar se v usmerjevalnem programu ne financira repliciranje teh rešitev v drugih mestih. Ravno repliciranje rešitev, razvitih v preteklih pobudah za raziskave in inovacije, pa je eden od načinov, kako se s programom misije za podnebno nevtralna in pametna mesta skuša doseči podnebna nevtralnost. Misija bi v teoriji torej lahko pripomogla, da bi se rešitve usmerjevalnega projekta v celoti izkoristile in replicirale. Vendar v praksi ni tako, saj programa nista dobro usklajena, zato se tudi pridobljene izkušnje ne izkoristijo dovolj. Revizorji zato pozivajo Evropsko komisijo, naj ne le oceni možnosti repliciranja rešitev usmerjevalnega projekta, ampak tudi bolje usklajuje oba programa.

Rešitve pametnih mest lahko zaradi nezadostne vključenosti prebivalcev ali njihovega nasprotovanja propadejo. Revizorji poudarjajo, da se je vključevanje prebivalcev izkazalo za ključno, vendar je pogosto težavno. Pri številnih usmerjevalnih projektih je pomenilo velik izziv pri treh četrtinah teh projektov pa je po poročanju pri uvajanju načrtovanih rešitev prišlo do odpora ali premajhne vključenosti prebivalcev. Revizorji zato Evropsko komisijo pozivajo, naj zagotovi, da bodo prebivalci dovolj vključeni v prihodnje demonstracijske projekte v zvezi z mesti.

Financiranje EU je bilo zelo dragoceno za mesta, toda ta nimajo zagotovil glede skupnega razpoložljivega financiranja EU. To velja zlasti za sredstva, ki jih bo Evropska komisija dala na voljo mestom, podprtim v programu misije. Revizorji menijo, da bi moral izvršilni organ EU oceniti zmogljivost mest za financiranje in podpreti tista s slabostmi pri financiranju tako, da bi ustvaril sinergije z nacionalnimi in regionalnimi viri financiranja in zasebnimi naložbami. Ocenjen obseg naložb, ki bi jih mesta potrebovala za dosego podnebne nevtralnosti, zdaleč presega financiranje, ki ga lahko zagotovi EU. Po nekaterih ocenah bi moralo sto evropskih mest s povprečno sto tisoč prebivalci vložiti 96 milijard evrov, da bi do leta 2030 postala podnebno nevtralna.

VIR: Naš Stik