Evropsko računsko sodišče je objavilo novo poročilo o rezultatih globalnega zavezništva o podnebnih spremembah, ki ga je EU uvedla leta 2007, da bi podprla odzivanje držav v razvoju na podnebne spremembe.

Datum objave:
20. februar 2023

Avtor:
Polona Bahun

Avtor fotografij:
Pexels

EU je leta 2007 začela izvajati pobudo globalnega zavezništva o podnebnih spremembah, da bi revnim državam v razvoju, ki so najranljivejše za podnebne spremembe, pomagala povečati zmogljivosti za prilagajanje na učinke podnebnih sprememb. V reviziji je Evropsko računsko sodišče ocenjevalo, ali so bili z ukrepi učinkovito doseženi načrtovani rezultati in ali je Evropska komisija kar se da povečala dodano vrednost pobude. Ugotovilo je, da so bili pri zaključenih ukrepih na splošno doseženi njihovi izložki, da pa so bile še možnosti, da se stroški zmanjšajo in da se dokaže učinek pobude. Evropski komisiji je priporočilo, naj se osredotoči na tiste, ki so jih podnebne spremembe najbolj prizadele, in pridobljene izkušnje prenese v prihodnje pobude za globalni razvoj.

Sodišče je ugotovilo, da je imelo globalno zavezništvo o podnebnih spremembah manjši učinek od želenega in da pričakovani premik od krepitve zmogljivosti h konkretnejšim ukrepom, s katerimi bi se prebivalci neposredno podpirali, ni bil sistematičen. Sodišče meni, da se mora Evropska komisija osredotočiti na tiste, ki so jih podnebne spremembe najbolj prizadele, in pridobljene izkušnje prenesti tako v prihodnje ukrepe na področju podnebnih sprememb kot v prihodnje pobude za pomoč.
Pristop globalnega zavezništva o podnebnih spremembah je temeljil na dveh stebrih: spodbujanju dialoga in izmenjave znanja ter zagotavljanju tehnične in finančne podpore za ukrepe za prilagajanje na podnebne spremembe, njihovo blažitev in zmanjševanje tveganja nesreč.
V pobudi se ni merilo izboljšanje položaja upravičencev, niti ta ni bila dovolj osredotočena na potrebe najbolj prizadetih. Pomoč ni vedno prispela do predvidenih ranljivih prejemnikov: dejavnosti, v katerih bi bile posebej obravnavane potrebe žensk, so bile, na primer vključene v le malo ukrepov, nekaterih drugih dejavnosti pa si najrevnejša gospodinjstva niso mogla privoščiti. Povečati bi bilo mogoče tudi obseg uspešnih pilotnih projektov, da bi lahko koristili več ljudem.

Globalno zavezništvo o podnebnih spremembah v celotnem življenjskem ciklu ni privabilo pričakovanega dodatnega financiranja držav članic EU in zasebnega sektorja. Kljub tej veliki vrzeli v financiranju Evropska komisija ni revidirala svojih prvotnih ambicioznih ciljev. Poleg tega je bila zaradi meril, ki jih je uporabila za dodeljevanje sredstev v drugi fazi (globalno zavezništvo o podnebnih spremembah+, 2014–2020), najranljivejšim državam dodeljena sorazmerno manjša podpora.
Evropska komisija za večino ukrepov, ki so jih revizorji preučili, ni dovolj analizirala razumnosti stroškov, predvidenih v proračunu. Na primer, stroški upravljanja ukrepov so se med sabo zelo razlikovali in so bili zlasti visoki na območju Tihega oceana. Revizorji so ugotovili, da bi bilo s podrobnejšo analizo stroškov mogoče prihraniti.
Problematični sta bili tudi ozaveščenost in prepoznavnost. Čeprav se je s pobudo podprlo več kot 80 držav, v državah v razvoju in EU ni bila dobro poznana, deloma zato, ker financiranih ukrepov ni bilo mogoče razlikovati od drugih ukrepov EU, s katerimi so se obravnavale podnebne spremembe v državah v razvoju. Pobuda je bila manj učinkovita tudi zaradi kompleksnosti njene organizacije, zlasti podvajanja podpornih zmogljivosti in tokov financiranja.

Pobuda za globalno zavezništvo o podnebnih spremembah ni imela lastne proračunske vrstice v računovodskem sistemu Evropske komisije, temveč se je financirala v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje in Evropskega razvojnega sklada. Skupna sredstva, ki so ji bila dodeljena, so znašala 728,8 milijona evrov, vključno s prispevki držav EU: 308,8 milijona evrov za prvo fazo (2007–2013) in 420 milijonov evrov za drugo, tj. globalno zavezništvo o podnebnih spremembah+ (2014–2020).
Komisija se je leta 2020 odločila, da pobude ne bo nadaljevala v nadaljnji fazi. V obdobju 2021–2027 bo financirala ukrepe za boj proti podnebnim spremembam v državah v razvoju s tematsko in geografsko podporo v okviru instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje.

VIR: Naš Stik