Ljubljana, 18. april 2023 – Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS), Rektorska konferenca Republike Slovenije (RKRS) in Vlada Republike Slovenije so danes slovesno podpisale zgodovinski dogovor o strateškem sodelovanju in usklajenem naslavljanju »doline smrti« na področju tehnološkega razvoja in inovacij. Dogovor bo tako pripomogel k doseganju višje kakovosti življenja državljank in državljanov, okoljske vzdržnosti ter visoke dodane vrednosti.

Po besedah generalne direktorice GZS Vesne Nahtigal se je učinkovitost inovacijskega sistema Slovenije v zadnjih letih povečala, a še vedno ne dovolj za zmanjšanje zaostanka za vodilnimi inovatorkami. Kritična je bila do zaostanka po številu raziskovalcev, premajhnih vlaganj v raziskave in razvoj ter prešibkega povezovanja med gospodarstvom, izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami ter drugimi deležniki, kar je povod za pripravo dogovora. »Namen zavezništva je povečati odpornost Slovenije na razne krize, ki smo jim bili priča v zadnjih letih, od zdravstvene do energetske. Pri tem smo izhajali tudi iz ciljev, zapisanih v viziji Slovenije 2050, Evropskem zelenem dogovoru in Slovenski industrijski strategiji. Na GZS trdno verjamemo, da lahko te cilje dosežemo, vendar skupaj, z roko v roki z znanostjo in s konkretno podporo države,« je sklenila. Predsednik GZS Tibor Šimonka je ob podpisu dejal, da je »inovativnost ključ za dvig dodane vrednosti slovenskega gospodarstva, za katero verjamemo, da lahko do leta 2030 zraste na 88.000 evrov. Če želimo spodbuditi inovativnost, moramo razvoj, raziskave in inovacije pospešiti in to področje uskladiti s potrebami gospodarstva. S pomočjo države moramo ustvariti temelje za lažji prehod od invencij do trga.« Današnji dogovor je označil kot pomembnega, ker vsebuje konkretne cilje, kako ta strateški cilj doseči. »Če omenim samo povečanje sredstev za raziskave, razvoj in inovacije na 2,8 % BDP, kar predvideva današnji dogovor, ali davčno razbremenitev na področju raziskav in razvoja, debirokratizacijo in nenazadnje ustanovitev tehnološko-inovacijskega sklada. To so zelo konkretne rešitve, ki nam zagotavljajo, da ta dokument ne bo ostal le mrtva črka na papirju,« je dodal. Prof. dr. Gregor Majdič, predsednik Rektorske konference Republike Slovenije in rektor Univerze v Ljubljani, je povedal, da je »strateški dogovor med gospodarstvom, znanostjo in politiko za akademsko in raziskovalno skupnost velikega pomena, saj potrjuje in krepi našo vpetost v prizadevanja za napredek celotne  družbe. Univerze smo bile vedno nosilke novega znanja, z izobraževanjem mladih pripravljamo nove generacije na izzive prihodnosti, s svojim raziskovalnim delom pa širimo znanje in inovacije. Vse aktualne izzive, s katerimi se soočamo, bomo lahko rešili le kot družba, ki bo ustrezno vrednotila vrhunsko znanje, odlično znanost in inovativno razmišljanje, saj je to edina pot, ki nas lahko popelje v svetlejšo prihodnost in izboljšanje življenj vseh nas.« »Zavezništvo prinaša zavedanje o tem, da je za naslavljanje perečih družbenih izzivov potrebno sodelovanje. S podpisom se predstavniki znanosti, izobraževalne sfere, gospodarstva in politike zavezujemo h krepitvi medsebojnega sodelovanja in proaktivnega delovanja na področju tehnološkega razvoja in inovacij. Javne raziskovalne organizacije bo za uspešno sodelovanje potrebno ustrezno opolnomočiti, predvsem na področju kadrovske politike in vlaganj v prostore, da bodo pri opravljanju svojega poslanstva v največji možni meri lahko avtonomno sodelovale z gospodarstvom. To nas navdaja z upanjem na pomembne premike, ki bodo zvišali kakovost življenja v naši državi,« je dejal prof. dr. Gregor Anderluh, predsednik Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS) in direktor Kemijskega inštituta. Predsednik Vlade RS dr. Robert Golob je izpostavil povečanje dodane vrednosti, ki jo ustvari gospodarstvo, kot edino pot do blaginje v družbi in dodal, da imamo danes »prvi konkreten korak, kjer se politika pridružuje raziskovalnim institucijam in gospodarstvu na tej poti.« Večje dodane vrednosti ne bo brez inovativnosti in znanja. »Edino naložba v znanje je tista, ki lahko pripelje do odpornosti na krize in hkrati do tega, da bomo imeli dovolj sredstev za blaginjo državljank in državljanov. Danes podpisujemo sporazum, za katerega verjamem, da bo na koncu pripeljal do še višje dodane vrednosti kot 88.000 evrov ... Vesel sem, da na tej poti stopamo skupaj. Le skupaj lahko dosežemo, da bo Slovenija spet med glavnimi inovatorkami v Evropi. Naši ljudje so na to pripravljeni. Od danes je na to pripravljena tudi politika,« je še dodal.

STRATEŠKI CILJI, ZAPISANI V DOGOVORU MED GOSPODARSTVOM, ZNANOSTJO IN POLITIKO

Povečanje skupnih javnih in zasebnih sredstev za znanstvenoraziskovalno, razvojno in inovacijsko dejavnost do leta 2027 na najmanj 2,8 % BDP. Od tega bodo javna vlaganja v tem obdobju znašala najmanj 1,0 % BDP in 1,8 % s strani zasebnih partnerstev. Prizadevali si bomo, da se bo obseg javnih vlaganj povečeval tudi po letu 2027.Izboljšanje raziskovalnega, inovacijskega in poslovnega okolja, davčna razbremenitev na področju raziskav in razvoja, debirokratizacija ter krepitev podpornega okolja.Krepitev izobraževanja vrhunskih kadrov, tudi na področju STEM poklicev, ki bo omogočilo širitev področij raziskav, razvoja in inovacij tako na univerzah in raziskovalnih zavodih s stabilnim financiranjem kot tudi v gospodarstvu in javni upravi.Okrepitev izvajanja Strategije pametne specializacije in Strateških razvojno-inovacijskih partnerstev (SRIP) ter sofinanciranje vzpostavitve pilotnih centrov in demonstracijskih objektov. Pospešitev povezovanja raziskovalnih organizacij, visokošolskega sistema in gospodarstva s poudarkom na prenosu kompetenc, izboljšanje infrastrukture na univerzah in raziskovalnih zavodih s stabilnim financiranjem skladno s strateškimi načrti raziskovalnih organizacij ter z razvojnimi in inovacijskimi potrebami in potenciali gospodarstva.Učinkovita nova Agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (ARIS), ki bo skrbela za mehanizme pospeševanja raziskav in razvoja ter povezovanja akademske sfere, gospodarstva, javne uprave in nosilcev političnih odločitev. Za vzpostavitev stebra, ki bo skrbel za razvoj tehnoloških in netehnoloških (na primer socialnih in zdravstvenih) inovacij, je treba zagotoviti dodatna finančna sredstva. Predlagamo, da je agencija finančno podprta tudi s strani drugih ministrstev, in sicer glede na vsebine, ki jih zastopajo, ter da po veljavni Raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije (RISS) pripravi akcijski načrt delovanja do leta 2030 ter spremlja njegovo izvajanje.Ustanovitev posebnega sklada in mehanizmov za financiranje vseh faz razvoja inovativnih podjetij, ki bo izboljšal dostop do financiranja za mlada inovativna podjetja, zagotovil financiranje razvoja inovacij (prebroditev "doline smrti") in omogočil prenos inovacij v gospodarstvo. Sklad se bo financiral iz evropskih kohezijskih sredstev, sredstev mednarodnih razvojnih bank (npr. Evropska investicijska banka) oziroma zasebnih (institucionalnih) vlagateljev.

Dogovor med gospodarstvom, znanostjo in politiko

Na dogodku so bile predstavljeni tudi primeri sodelovanja med gospodarstvom in raziskovalno-izobraževalnimi institucijami. Izr. prof. dr. Matija Jezeršek s Fakultete za strojništvo je spregovoril o sodelovanju s podjetjem Yaskawa, poznanem po visoki avtomatizaciji in robotizaciji. Anka Miklavič Lipušček, predsednica GZS-ZKŽP, je predstavila sodelovanje študentov in gospodarstva v okviru tekmovanja Ecotrophelia, ki spodbuja podjetništvo in konkurenčnost živilskopredelovalne industrije z vključevanjem mladih študentov – inovatorjev. Mag. Janko Burgar iz Cosylaba in Radko Luzar, L-Tek, sta predstavila povezovanje gospodarstva in velikih raziskovalnih institucij (Big Science). Izr. prof. dr. Nejc Hodnik s Kemijskega inštituta, pa je prikazal primer ReCatalysta, odcepljenega podjetja Kemijskega inštituta, ki je nedavno kot prvo v Sloveniji pridobilo prestižno financiranje iz mehanizma EIC Transition.

VIR: GZS