Gospodarske razmere v evrskem območju so bile v prvem polletju kljub visoki inflaciji po prvih ocenah solidne. Obeti za tretje četrtletje so ob nadaljevanju težav v dobavnih verigah, visokih inflacijskih pritiskih in nižjih vrednostih kazalnikov gospodarske klime manj spodbudni. Povečana negotovost, zmanjševanje zaupanja in močni inflacijski pritiski sovpadajo z rusko vojaško agresijo na Ukrajino in posledičnimi ostrimi sankcijami. Inflacija v evrskem območju je kljub posegom držav za blaženje visoke rasti cen energentov junija dosegla 8,6 %, poleg energentov pa se povečuje tudi prispevek hrane.

Na finančnih trgih prevladuje negotovost zaradi visoke inflacije in skrbi glede upočasnjevanja svetovne gospodarske rasti. S selitvijo vlagateljev v varnejše naložbe se v zadnjem obdobju zahtevane donosnosti na državne obveznice znižujejo, vendar ostajajo višje kot na začetku leta zaradi pričakovane normalizacije denarnih politik centralnih bank. Še naprej upadajo vrednosti kreditno bolj tveganih naložbenih razredov, kot so delnice in obveznice zasebnega sektorja.

V Sloveniji se nadaljuje visoka raven gospodarske aktivnosti. Večina kazalnikov je ob koncu polletja kazala ugodno gospodarsko sliko, poslabšuje pa se gospodarska klima. S pomočjo modelske infrastrukture in trenutno dosegljivih podatkov ocenjujemo, da bi bila lahko četrtletna rast BDP v drugem četrtletju 0,9-odstotna.

Na trgu dela je bila registrirana stopnja brezposelnosti aprila s 5,9 % najnižja do zdaj, podjetja pa v vse večji meri v svoje poslovanje vključujejo tuje delavce – njihov prispevek k medletni rasti števila delovno aktivnih oseb brez samozaposlenih kmetov je aprila presegel 58 %. Rast plač ostaja zmerna.

Letošnji primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance se povečuje in je v prvih štirih mesecih dosegel 354 mio EUR. Aprila je bil ob 29,2-odstotni medletni rasti uvoznih cen blagovni uvoz višji za 33,9 %, izvoz pa ob 17,3-odstotni rasti izvoznih cen za 20,3 %. Z izjemo proizvodov avtomobilske industrije do aprila nismo zaznali opaznejšega nominalnega ohlajanja v nobeni večji blagovni skupini, med trgi pa poudarjamo močno povečanje vrednosti uvoza iz Rusije, na kar vplivajo visoke cene energentov. Anketni kazalniki nakazujejo težje razmere na tujih trgih za domača predelovalna podjetja v maju in juniju, a hkrati zmeren izvozni optimizem za tretje četrtletje kljub geopolitičnim razmeram in cenovnim pritiskom.

Domača inflacija je junija pospešila na 10,8 %, poleg energentov pa so se najbolj okrepile cene hrane. Dodatna zaostritev razmer na svetovnih surovinskih trgih po izbruhu vojne v Ukrajini pritiska na njihove končne cene, ki so bile medletno višje za 36,4 % (energenti) oziroma 10,6 % (hrana), skupno pa pojasnjujejo skoraj dve tretjini medletne inflacije. Ob tem se nadaljujejo težave v svetovnih dobavnih verigah, ki poganjajo cene neenergetskih industrijskih proizvodov, v rasti cen storitev pa prevladujejo močno domače povpraševanje ter naraščajoči poslovni stroški. Širših plačnih pritiskov za zdaj še ne zaznavamo, a so v trenutnih razmerah precejšnje inflacijsko tveganje.

Javnofinančni položaj se letos izboljšuje. V prvem četrtletju se je primanjkljaj države zmanjšal na 3,1 % BDP, tekoči podatki pa kažejo na ugodna gibanja tudi v drugem četrtletju. Dolg je ostal približno na enaki ravni kot lani in je dosegel 75,1 % BDP.

Publikacija Pregled makroekonomskih gibanj, julij 2022, je na voljo na povezavi. 

PR Banka Slovenije