V slovenskem katoliškem tedniku Družina št. 17. VI. je objava pridige, ki jo je ljubljanski nadškof in metropolit gospod Zore daroval v narodnem svetišču Marija Pomagaj 15. junija 2024 ob tradicionalnem romanju invalidov, bolnikov in starejših. V pridigi, ki pojasnjuje in hvali odrešenjsko moč Jezusovega trpljenja in trpljenja tistih, ki stopajo po njegovi poti, smo naleteli tudi na navedbe, ki se nanašajo na predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) in s tem tudi na avtorje predloga. Gospod Zore prostovoljno končanje življenja označi za neumnost, zagovornike pomoči pri tem pa za “trobente smrti”, ki se oglašajo v imenu ekonomske koristnosti. Trditev o ekonomski koristnosti utemeljuje s sklicevanjem na predlog ZPPKŽ, kakršnega smo predložili državnemu zboru R Slovenije: “Ko v predlog zakona zapišejo, da je prostovoljno končanje življenja neprimerno cenejše kot dolgotrajna oskrba in izplačevanje zasluženih pokojnin.” 

Ta trditev ni resnična.

Tega nismo zapisali v ZPPKŽ. V zakonsko zahtevanem 3. poglavju ZPPKŽ (“Ocena finančnih posledic za državni proračun in druge javna finančna sredstva”) smo podpoglavje “Primerjava stroškov” sklenili z ugotovitvijo, da zagotavljanje PPKŽ “ne bo povzročilo dodatnega finančnega bremena za zdravstveni sistem” in “nima nobenega vpliva na celoto stroškov zdravstvenega proračuna.” (https://mojezivljenje.si/zppkz/) Edina primerjava, ki smo jo naredili, je primerjava med stroški PPKŽ in zdravstvenimi stroški v zadnjih mesecih življenja. Dopuščamo možnost, da g. Zore ne ve, da je predlagatelj zakona dolžan v posebnem poglavju prikazati nove javne stroške, ki bi jih prinesel zakon.

Težko pa verjamemo, da gospod nadškof ni opazil velikega razkoraka med tem, kar nam pripisuje, in tem, kar smo v resnici zapisali. Težko verjamemo, da ni opazil, da besede “pokojnina” ni v celotnem besedilu ZPPKŽ, izraz "dolgotrajna oskrba" pa nastopa samo enkrat v citatu 23. člena Zakona o zdravstvenem zavarovanju. Težko verjamemo tudi, da se ni zavedal, kako zavajajoče so njegove besede. Odgovornost vplivne javne osebe do soljudi ga zavezuje, da nejevernim Tomažem dokaže resničnost svojih besed, česar med pridigo ni naredil. 

Kot odgovorno javno osebo ga zato pozivamo, da to stori, ali pa prizna svojo neljubo napako in se zanjo tudi opraviči.

Soavtorji predloga Zakona o prostovoljnem življenju,

Andrej Pleterski, Dušan Keber, Brigita Skela Savič in Igor Pribac