Ljubljana, 4. avgusta - Prvi petek v avgustu obeležujemo mednarodni dan piva. S pivovarsko tradicijo se ponaša tudi Slovenija. V državi deluje približno 100 pivovarn; od uveljavljenih tradicionalnih do novih butičnih, ki so se razvile tudi v mnogih manjših krajih. Po porabi piva smo Slovenci na šestem mestu v EU, vrednost izvoza piva pa je lani dosegla 44 milijonov evrov.

Podatki o številu pivovarn v Sloveniji temeljijo na številu pivovarn, ki so zavezane plačilu trošarine in torej sodijo med tiste, ki proizvajajo pivo za trg, so za STA pojasnili v Združenju slovenskih pivovarn. Najnovejši podatki so na voljo za april, ko jih je bilo točno 100.

Proizvodnja piva je v Sloveniji po najnovejših podatkih statističnega urada, ki so na voljo za leto 2021, dosegla 2,29 milijona hektolitrov, skupna poraba pa 1,61 milijona hektolitrov. Po porabi piva smo Slovenci z 78 litri na prebivalca na šestem mestu v EU.

Slovenija je lani izvozila za skoraj 44 milijonov evrov piva, od tega največ - skoraj tretjino - na Hrvaško. Od tam ga je tudi največ uvozila, in sicer 38 odstotkov vsega uvoza. Vrednost piva, uvoženega s Hrvaške, je dosegla nekaj več kot 32 milijonov evrov.

Liter piva je v Sloveniji v prodaji na drobno lani v povprečju stal 1,93 evra.

V osnovi se pivo deli glede na vrsto uporabljenih kvasovk za fermentacijo. Dve glavni skupini so piva spodnjega vretja oziroma piva lager in piva zgornjega vretja oziroma piva ale. Manjša skupina so kisla piva divje fermentacije, kjer se pivo izpostavi okoljskim mikroorganizmom, ki ob stiku s pivino (zmesjo za proizvodnjo piva) začnejo postopek spontane fermentacije.

Vsaka od teh skupin se še dodatno deli na posamezne stile. Trenutno obstaja okoli 120 stilov piva, številka pa iz leta v leto raste. Vsak stil piva ima predpisane lastnosti, kot so barva, grenkoba in alkoholna stopnja, ter za stil značilne sestavine.

Najbolj pogosta izbira ostajajo piva lager. To opažajo tudi v Pivovarni Laško Union, podjetju s skoraj 200-letno tradicijo, ki velja za največjega proizvajalca pijač v Sloveniji. "Navdušenje nad butičnim pivom pa opažamo predvsem med pripadniki generacij Y in Z, ki jih navdihujejo novosti, uživajo v občutku vznemirjenja in radi preizkušajo nove izdelke," so navedli za STA.

Kot so poudarili, ostajajo zvesti tradiciji, a obenem pozdravljajo razcvet butičnih pivovarn. "Pestrost je vedno dobrodošla. Z vzporednim delovanjem tako tradicionalnih kot butičnih pivovarn se namreč razvija slovensko pivovarstvo in dviguje raven kulture pitja piva v Sloveniji," je dejala direktorica korporativnih odnosov Tanja Subotić Levanič. Inovativne izdelke uvajajo tudi sami, obenem pa zgodovino predstavljajo v pivovarskem muzeju, ki so ga odprli v središču prestolnice.

Zasluge za hitro rast števila novih stilov piva imajo predvsem manjše pivovarne, ki so tudi v Sloveniji v zadnjih letih pridobile na veljavi. Delež njihove proizvodnje po ocenah Združenja slovenskih pivovarn dosega dva odstotka.

Ena takšnih butičnih pivovarn je tudi pivovarna Maister iz Kamnika. Ustanovil jo je Janez Skok, ki je združil ljubezen do dobrega piva, znanje kemije in izkušnje iz gostinstva. "Pivovarstvo je zame postalo način življenja," je dejal za STA.

Vsa Maistrova piva so nefiltrirana in nepasterizirana. Kot je poudaril Skok, so predpogoj za kakovostno butično pivo kakovostne sestavine. "Predvsem pa butično pivo nastaja dlje časa, saj pivu omogočimo fermentacijo po naravni metodi," je dejal.

Odnos Slovencev do novih vrst piva je po njegovih opažanjih vse bolj pozitiven, bo pa potrebnega še nekaj truda in izobraževanja: "Vemo, da je navada železna srajca, a mnogi skeptiki vzljubijo butična piva, ko jih podrobneje spoznajo."

Slovenski pivovarji uporabljajo slovenski hmelj, poudarjajo v Združenju slovenskih pivovarn. Slovenija spada med večje svetovne pridelovalke hmelja, saj pridela od dva do tri odstotke svetovnega pridelka te rastline, ki je krojila sodobni razvoj piva.

Hmelj pridelujejo v Spodnji Savinjski dolini, na Ptujskem in Dravskem polju ter na Koroškem. Glavne pivovarske trende predstavljajo dišavne sorte hmelja s sadno, cvetlično ali zeliščno aromo.

"Slovenski hmelj je poznan povsod po svetu in sodi med najbolj kakovostne surovine za pripravo najboljših svetovnih piv. Kljub temu pa se nekatere posebne vrste hmelja, ki jih v Sloveniji ni mogoče gojiti, kupuje drugod," so pojasnili v združenju.

Velik poudarek slovenskemu hmelju dajejo tudi v Pivovarni Laško Union. Kot so pojasnili, nabava hmelja sicer poteka centralizirano prek družbe Heineken, ki sodeluje z mednarodnimi dobavitelji, ti pa odkupujejo tudi v Sloveniji pridelan hmelj. Njihovo najbolj prodajano pivo Laško Zlatorog pa je varjeno izključno iz slovenskega hmelja.

Tudi v pivovarni Maister v največji možni meri izkoriščajo možnosti lokalnih dobaviteljev. Skok je pri tem izpostavil kakovost slovenskih avtohtonih vrst hmelja, ki predstavljajo odlično osnovo za kakovostno pivo. Dediščino so upoštevali tudi pri poimenovanju svojih izdelkov, saj vsa njihova piva nosijo ime po enem od Slovencev, ki je pomembno zaznamoval zgodovino države.

VIR: STAkrog