Vsako leto 3. marca, obeležujemo Svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst.
Vsako leto 3. marca, obeležujemo Svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst. Pred petdesetimi leti, 3. 3. 1973, je bila v Washingtonu sklenjena Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami - Konvencija CITES (angleško The Convention on International Trade in Endangered Species of Wild Fauna and Flora-CITES). Z njenim izvajanjem si države pogodbenice prizadevajo, da je mednarodna trgovina z vrstami zakonita, trajnostna in sledljiva. Letos je ta dan posvečen »Partnerstvu za ohranjanje prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst«.
To je priložnost, da se zamislimo o naši odgovornosti za ohranjanje čudovite raznolikosti življenja na našem planetu. Bogastvo vrst in ekosistemov namreč že tisočletja ohranja človeško civilizacijo in njen razvoj. Slovenija je z več kot 37 % površine svojega ozemlja, vključenega v omrežje evropsko pomembnih habitatov in vrst (Natura 2000), vodilna v EU. Pri nas živi okrog 850 živalskih endemitov, od katerih je veliko jamskih živali. Te vrste so posebno občutljive na spremembe in mnoge med njimi so v neugodnem stanju. V petdesetem letu konvencije CITES smo na prelomni točki ohranjanja biotske raznovrstnosti.
Decembra lani so pogodbenice Konvencije CITES v Montrealu, s sprejetjem Svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost, naredile pomemben korak na področju ohranjanja in varstva živalskih in rastlinskih vrst. Boj proti nezakoniti trgovini s prosto živečimi vrstami je ključni del prizadevanj za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti.
V Sloveniji poleg nadzora nad prepovedano trgovino skušamo v partnerstvu s sosednjimi državi izboljšati stanje vrst. Trenutno poteka več projektov namenjenih izboljšanju stanja ogroženih vrst, ki so tudi vključene na dodatke Konvencije CITES, kot na primer integriran projekt LIFE-IP Natura za okrepljeno upravljanje Nature 2000, doseljevanje risa v Sloveniji v okviru projekta LIFE Lynx in projekt za ohranjanje dvoživk in obnovo njihovih habitatov Life Amphicon.
VIR: MNVP
To je priložnost, da se zamislimo o naši odgovornosti za ohranjanje čudovite raznolikosti življenja na našem planetu. Bogastvo vrst in ekosistemov namreč že tisočletja ohranja človeško civilizacijo in njen razvoj. Slovenija je z več kot 37 % površine svojega ozemlja, vključenega v omrežje evropsko pomembnih habitatov in vrst (Natura 2000), vodilna v EU. Pri nas živi okrog 850 živalskih endemitov, od katerih je veliko jamskih živali. Te vrste so posebno občutljive na spremembe in mnoge med njimi so v neugodnem stanju. V petdesetem letu konvencije CITES smo na prelomni točki ohranjanja biotske raznovrstnosti.
Decembra lani so pogodbenice Konvencije CITES v Montrealu, s sprejetjem Svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost, naredile pomemben korak na področju ohranjanja in varstva živalskih in rastlinskih vrst. Boj proti nezakoniti trgovini s prosto živečimi vrstami je ključni del prizadevanj za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti.
V Sloveniji poleg nadzora nad prepovedano trgovino skušamo v partnerstvu s sosednjimi državi izboljšati stanje vrst. Trenutno poteka več projektov namenjenih izboljšanju stanja ogroženih vrst, ki so tudi vključene na dodatke Konvencije CITES, kot na primer integriran projekt LIFE-IP Natura za okrepljeno upravljanje Nature 2000, doseljevanje risa v Sloveniji v okviru projekta LIFE Lynx in projekt za ohranjanje dvoživk in obnovo njihovih habitatov Life Amphicon.
VIR: MNVP
