Ljubljana, 05. aprila (STA) - Osnutek nacionalnega reformnega programa, ki ga mora država skupaj s programom stabilnosti do konca meseca poslati Evropski komisiji, napoveduje reforme med drugim na področjih pokojnin, zdravstva, stanovanj, plač v javnem sektorju, izobraževanja, digitalizacije in davkov.

Struktura osnutka programa sledi razdelitvi prednostnih nalog EU za letos, kot jih je novembra lani izpostavila Evropska komisija, in sicer na vključujočo rast, produktivnost, trajnostno rast in zeleni prehod ter zagotavljanje makroekonomske in fiskalne stabilnosti.

Največ področij zajema poglavje vključujoče rasti. Tu je npr. za trg dela napovedana sprememba zakona o delovnih razmerjih, ki naj bi med drugim vključevala dopolnitev ureditve dela na domu ter prenos evropskih direktiv o delovnih pogojih ter o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev.

Za zagotovitev visoko usposobljene delovne sile sta predvidena zakona o razvojnih delovnih mestih ter zakon o privlačnosti Slovenije za zaposlovanje globalnih talentov.

Napovedana je javna razprava in razprava s socialnimi partnerji o pokojninski reformi. Pri oblikovanju predloga bodo upoštevana izhodišča, ki so bila usklajena med socialnimi partnerji in vlado ter potrjena na Ekonomsko socialnem svetu (ESS) leta 2017, napovedujejo.

Napovedane so tudi spremembe za prenovo vzgojno-izobraževalnega sistema, kot jih predvideva tudi že načrt za okrevanje in odpornost, in sicer s kurikularno prenovo na področjih vrtcev in splošnoizobraževalnih predmetov ter z modernizacijo srednjega izobraževanja in prenovo višješolskih študijskih programov. Med drugim naj bi s spremembo zakona o osnovni šoli v 1. razredu uvedli angleščino kot obvezni tuji jezik ter v 7. do 9. razredu poučevanje drugega tujega jezika.

Na stanovanjskem področju napovedujejo pospešitev gradnje javnih najemnih stanovanj z zagotovitvijo stabilnega sistemskega javnega financiranja državnih in občinskih stanovanjskih skladov v kombinaciji z uporabo nepremičnin nekdanje Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in aktivacijo trga zasebnega kapitala, predvsem pokojninskih skladov, zavarovalnic in obveznic. Drug temelj reforme pa naj bi bilo oblikovanje koordiniranega sistema javne gradnje, med drugim z optimizacijo delovanja javnega najema.

Začrtana je tudi reforma zdravstvenega sistema, in sicer z digitalizacijo zdravstvenega sistema, strukturno prenovo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter ureditvijo področja družinske in urgentne medicine, vzporedno s tem nameravajo urediti plačni sistem za zdravstvene delavce. Za drugi polovico leta sta v načrtu ureditev koncesionarstva in koncesij ter celovita prenova financiranja zdravstva. Slednje naj bi med drugim vključevalo prenovo zdravstvenega zavarovanja. Z letom 2025 naj bi med drugim vzpostavili tudi centralizirano javno naročanje medicinskega materiala, opreme in zdravil.

Prenova plačnega sistema v javnem sektorju bo predmet usklajevanja z reprezentativnimi sindikati in bo sprejeta do konca leta 2023. Prenova bo sprejeta kot celota, uveljavljena pa bo po posameznih delih, upoštevaje javnofinančne zmožnosti, predvideva načrt.

V poglavju o rasti produktivnosti med drugim napovedujejo ukrepe za digitalni prehod, med njimi že sprejeto strategijo digitalne transformacije gospodarstva, načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030 in strategijo digitalne preobrazbe slovenskega turizma, predvidena je prenova kazenskih evidenc in uvedba digitalnih rešitev za poslovanje s sodišči in notarji.

Predvidene so nekatere spremembe pri javnem naročanju, med drugim glede razlogov za izključitev, ter usposabljanja tako za naročnike kot za gospodarske subjekte, ki sodelujejo pri javnih naročilih.

V poglavju o trajnostni rasti in zelenem prehodu obljubljajo nadaljevanje prizadevanj za doseganje ogljične nevtralnosti do leta 2050 na pravičen način. Med drugim je napovedan zakon o podnebnih spremembah, ki bo pravni okvir za izvajanje podnebne politike v Sloveniji.

Pri energetiki je napovedan zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE), katerega cilj je pospeševanje in olajšano uvajanje teh virov v elektroenergetskem sektorju. Predvidena sta programa za razvoj samooskrbe z energijo iz OVE ter skupnosti OVE. Predvidena je še zadnja izdvojitev področij iz obstoječega energetskega zakona, in sicer bodo v novem zakonu opredelili energetsko politiko.

Predvidena je prenova davčnega sistema, pri čemer pa v dokumentu ni navedenih konkretnih sprememb. "Ključno na področju načrtovanih davčnih sprememb bo oblikovanje širšega pogleda na vse davčne zavezance. S prenovo davčnega sistema se ponovno preuči smer davčnega prestrukturiranja. Ob tem pa bodo ukrepi usmerjeni tudi v izboljšanje administrativnega poslovanja s povečanjem uporabe digitalnih orodij ter drugih tehničnih sprememb, ki bodo pripomogle h krepitvi pravne varnosti. Vlada bo pri pripravi sprememb davčnega sistema zasledovala javnofinančno vzdržnost, smiselne in vzdržne politike, ki lahko Slovenijo gospodarsko in socialno krepijo," napovedujejo.

Predvideno je, da bo osnutek dokumenta v petek obravnaval ESS, v četrtek, 13. aprila, pa da ga bo sprejela vlada.

VIR: Tax Fin Lex