Delati, kar te veseli in obenem skrbeti zase in ljudi okoli sebe. To je univerzalna želja nas vseh in tistih, ki gredo z nami #onkrajmeja. Zato se pri Toyoti tudi radi družimo z ljudmi, ki nas navdihujejo. Prvi je pred mesecem stopil v 52. leto svojega življenja in je še vedno vrhunski športnik. Druga je ena izmed le šestih žensk, ki je na smučeh poletela prek znamke 200 metrov. Želi si še dlje. Kadarkoli sta v Sloveniji, se ustavita pri nas. To sta japonska olimpijca, smučarski skakalec Noriaki Kasai in smučarska skakalka Juki Ito.

Noraki Kasai je že več kot 30 let v samem svetovnem skakalnem vrhu, kjer je podrl številne rekorde. Z nastopi na tekmah svetovnega pokala je pričel leta 1989. Rojen leta 1972 pa ni edini, ki je še vedno aktiven športnik in navdušuje množice. »Jaromir Jagr? Vem, da sva istih let, nisem pa vedel, da še vedno igra (za Kladno v češki hokejski ligi op.a.). Zdaj se res redko zgodi, da še koga srečam mojih let. Predvidevam, da ima tudi hokejist Jagr tako kot jaz to neizmerno strast do športa, ki ga še vedno žene naprej,« je uvodoma povedal Noriaki Kasai, ki je z japonsko reprezentanco pred dnevi prišel v Slovenijo na priprave pred novo sezono. Katera je to po vrsti, na pamet ne ve. Doda pa, da skrivnosti v pripravi ni. V mladih letih je res ogromno treniral, po 30. letu pa je spremenil načrt treninga, ker sicer telo ne bi zdržalo v takem ritmu. Vedno znova se je prilagajal, več poudarka posveča regeneraciji in ohranjanju telesa prožnega.

Kljub temu si človek zastavi vprašanje, le kako mu uspe? Za marsikoga po 30., 40. letu je že služba težak zalogaj in kavč vse bolj mamljiv v popoldanskih urah. »Poleg treningov vsak dan tečem. Tek je koristen za zdravje in kondicijo,  a se zavedam, da je za mnoge lahko težko začeti, tako z vidika težavnosti kot trajanja. Zato začnite z 10-minutno hojo. Ko pridobite samozavest, povečujte obseg. Vsekakor začnite z malimi koraki. Vsak korak šteje,« svetuje. 

Ko govori Noriaki, 29-letna Juki Ito spoštljivo kima. »Noriaki je bil moj vzornik, ki mi je hkrati bil tudi v izjemno pomoč predvsem na začetku moje športne poti,« pove Juki, ki torej tako kot mi vsi še vedno rada prisluhne nasvetom svojega sokrajana z otoka Hokaido.

Olimpijske igre niso le tekmovanje. Za Toyoto predstavljajo športni duh, »fair play«, prijateljstvo, strpnost, trajnost, sodelovanje in optimizem. Kasai je kot edini športnik doslej nastopil na kar osmih zaporednih igrah, od Albertvilla 1992 do Pjongčanga leta 2018. Prav vseh se podrobno spominja. »19 let sem bil star v Albertvillu. Nikoli ne bom pozabil, kako zelo sem bil vznemirjen pred nastopom. V Sočiju sem bil zelo blizu zlati medalji. Skupaj z domačimi igrami v Naganu leta 1998 so to tri izvedbe iger, ki so mi najbolj ostale v spominu,« pove.

Ob prvih nastopih na OI je imel predvsem občutek ponosa predstavljanja svoje države. Po Naganu je začel čutiti, kako država in občinstvo dejansko stojijo za njim in da s svojimi dosežki lahko prinaša pozitivno energijo in upanje ljudem.

Svet se je spremenil v teh tridesetih letih. In šport še zdaleč ni izjema. »Številne stvari so se spremenile. Več je povezanosti med poletnimi in zimskimi igrami. Veliko več je izmenjave metod treninga, marsikatero (od poletnih športov) sem tudi sam vključil v svoj trening, Sinergija med športniki je globlja,« izpostavlja Noriaki Kasai.

»V primerjavi z Noriakijem sem jaz nastopila samo na treh igrah, tako da se jih moram spominjati,« se v smehu v olimpijsko debato vključi Juki. »Soči so bile moje prve olimpijske igre, “nervozne” igre in vesela sem bila, da mi je bil tudi Noriaki v podporo pri tej prvi izkušnji. V Pjongčang sem odšla še z večjimi pričakovanji po medalji in so bile nekako prelomne v smislu, da ob razočaranju nisem vedela, kako naprej.« A prav tu je našla svoj motiv za naslednje igre v Pekingu in za nadaljnjo kariero.

Olimpijske igre ostajajo vrhunec za marsikaterega smučarskega skakalca ali skakalko. »Tako je bilo pri meni, kjer je bil prav Noriaki moj idol in pa moja želja po nastopu na olimpijskih igrah največji motiv. Predstavljam si, da je še vedno podobno pri mlajših generacijah. Občinstvo smučarskih skokov na Japonskem ni tako veliko in medalje japonskih skakalcev na OI - Noriakija v Sočiju, Sare Takanaši v Pjongčangu, Rjoju Kobajašija nazadnje v Pekingu - so gotovo inspiracija za mlade skakalce in skakalke.«

Naslednje zimske olimpijske igre bodo čez dve leti v naši soseščini, v Milanu in Cortini. Najbrž ga ni ljubitelja športa, ki bi si vehementno upal staviti, da Kasaija v Italiji gotovo ne bo. »Nikoli ne bom odnehal (I will never give up)«, je bil kratek dobitnik treh olimpijskih odličij in potrdil, da si seveda želi uvrstiti na igre. Juki ima z igrami še nekaj neporavnanih računov. »Po trikratni izkušnji si seveda želim nove priložnosti priti do zlate medalje, sta pa do iger še dve leti. Pred tem bi želela ponovno leteti … Ne bi želela, da je Noriaki jezen, ampak želela bi doseči in preseči tudi njegovo rekordno znamko in leteti prek 241,5 m.«

 

Šport se razvija, inovacije so del procesa napredka. Smučarski skoki so v času Kasaija doživeli že marsikatero spremembo. »Seveda je bila sprememba v V-slog v sezoni 1991/92 velik šok. Čeprav mi na začetku ni šlo, sem imel dovolj samozavesti in veliko sposobnost prilagajanja. Po letu dni sem ga obvladal in prinesel mi je številne uspehe. Podobno se je zgodilo po igrah v Naganu, ko je bilo uvedeno nekaj novih pravil, kar je tudi vplivalo na slabše nastope v tem obdobju,« se spominja skakalec, ki čaka na svoj 570. individualni nastop na tekmah svetovnega pokala in doda, da vedno poskuša uživati v spremembah in jih vzeti kot nekaj novega. Za prihodnost se sprašuje ali bi bilo možno priti do nove kreativne metode načina skakanja. 

Ženski svetovni pokal je star šele dobro desetletje. Od skoraj samega začetka je Juki Ito poleg in iz prve roke potrdi, da je napredek v zadnjih letih res velik. »Vsekakor sem vesela razvoja in napredka ženskih skokov. Število tekmovanj narašča, kakovost je na višji ravni, punce smo pred časom prvič imele priložnost nastopiti na letalnici. Vesela sem bila tudi slovenske zmage Eme Klinec,« pravi Japonka, ki skupaj z našimi tekmovalkami orje ledino tudi na letalnicah in nas tako počasi že pelje na novo temo našega pogovora.

Smučarski skoki so gotovo eden izmed slovenskih nacionalnih športov. Planica je simbol slovenske športne tradicije. To občutijo vsi, ki prihajajo v dolino pod Poncami. Odkar tam stoji sodobni nordijski center, v Slovenijo tudi v poletnih mesecih prihaja vse več reprezentanc na treninge. Noriaki ima s slovenskimi skakalci na splošno zelo prijateljske odnose. »Posebej z vašim nekdanjim asom Robertom Kranjcem, s katerim sva si po pomembnih nastopih izmenjevala drese in dele opreme. Z njim imam posebno vez,« pravi Kasai in pove, da sta se tudi ob tokratnem prihodu v Slovenijo že srečala na večerji.

Slovensko povezanost s smučarskimi skoki izpostavlja tudi 7-kratna zmagovalka tekem svetovnega pokala. »Na tekmovanjih v Sloveniji dejansko začutiš največ energije, vedno sem tu najraje tekmovala,« pravi Juki. V skakalni družini posebej izpostavlja odnos s Špelo Rogelj, s katero sta iste starosti. Kljub temu, da je lani zaključila s kariero, sta ostali v tesnih stikih.

Pri Toyoti gremo onkraj meja. Onkraj meja, ki jih zapoveduje svet, nemalokrat pa lastni strahovi, ovire in predsodki v nas samih. 51-letni Noriaki Kasai s svojim vztrajanjem v vrhunskem športu uspešno premika te meje. Zato ne preseneča, da je naprej pomislil na željo po poletu prek 250, celo 260 metrov. Juki Ito je zadnjo sezono s premiernim nastopom na letalnici v Vikersundu živela svoje sanje. Tudi s pomočjo trenerjev in sotekmovalk iz drugih reprezentanc, ki so s pritožbo na diskvalifikacijo, Japonki omogočile, da je lahko na Norveškem, kjer se je pisala zgodovina ženskih poletov, sploh nastopila. »Tako ponosna sem na svojo skakalno družino,« je takrat v čustvenem sporočilu zapisala Juki in se še enkrat spomnila njenega #onkrajmeja trenutka, ki je bil »največje darilo v mojem življenju.«

Vsak od nas je lahko ponosen na svojo prehojeno pot v življenju in vsak ima vsaj en tisti svoj korak, ki si ga vedno z veseljem prikliče. Pri smučarskih skakalcih je to največkrat skok. »Za mene je bil to prvi polet na treningu na letalnici v Vikersundu,« kot iz topa ustreli Juki in še poglobi omenjeno zgodbo. »Zame pa je to skok, ki mi je prinesel zmago na zaključku svetovnega pokala leta 1999 v Planici,“ strne Kasai, ki je na tekmah svetovnega pokala zmagal 17-krat.

Ko poslušamo o klimatskih spremembah si želimo, da bi lahko le zamahnili roko. A ne gre. Bodo zimski meseci, mraz in sneg nekaj samoumevnega tudi v prihodnje? Zimski športi z menjavo prizorišč in odpovedjo tekem že občutijo spremembe. Gre za težka vprašanja. Juki pravi, da je ob pogledu na skoke kot poletni šport kar nekoliko žalostna, saj si jih želi v zimskem okolju. „Spoznala sem Toyotine pristope na področju izzivov podnebnih sprememb in želela bi si čim številčnejših tovrstnih pristopov tudi na tekmovanjih, da skupaj soustvarjamo rešitve za prihodnost,« je prijeten pogovor z japonskima šampionoma zaključila Juki Ito.

___________

 

VIR: Toyota