V soboto, 26. oktobra 2023, je Slovensko vegansko društvo na Pogačarjevem trgu organiziralo že 11. Vegafest, festival veganstva in trajnostnega načina življenja. Glavna gostja festivala je bila ameriška socialna psihologinja Melanie Joy, katera knjižna uspešnica Zakaj ljubimo pse, jemo pujse in nosimo krave je pravkar izšla tudi v slovenščini, na odru pa smo lahko med drugim prisluhnili tudi pogovoru o veganski prehrani s prehranskimi strokovnjaki ter okrogli mizi s športniki, ki so se odločili za veganski način prehranjevanja. Z Majo Hrovat, predsednico Slovenskega veganskega društva, smo na festivalu spregovorili o letošnji izvedbi festivala in trendih na področju prehranjevanja in življenjskega sloga na splošno.

Letos je bilo povpraševanje po nastopu na Vegafestu še celo večje kot lani, ko smo organizirali jubilejni festival. Pravzaprav nas je že skrbelo, če bomo lahko vsem ugodilil. Lani namreč veliko restavracij zaradi posledic koronavirusa ni moglo sodelovati, saj so delovale v okrnjeni kadrovski zasedbi ali pa so se borile s finančnimi težavami in so pozornost namenjale lastnemu preživetju. Zato pa me izjemno veseli, da so se v letu dni že uspele postaviti na noge, saj so se letos predstavile praktično vse, ki imajo v svoji ponudbi vegansko hrano. Na pozitiven odziv so naletele tudi med obiskovalci, ki jih navdušuje, da imajo vse več možnosti za zdravo prehranjevanje. Tudi obiskovalcev je vsako leto več, kar nas seveda veseli, saj to pomeni, da ljudi vse bolj zanima, kako lahko poskrbijo za dobrobit planeta, živali in lastno zdravje.

Pravzaprav smo nekako prisiljeni, da začnemo razmišljati o tem, kako s svojimi dejanji vplivamo na okolje. To, kar zdaj počnemo, uničuje naš planet in narava se nam že maščuje – in njene rušilne moči s poplavami, neurji in neobičajnimi točami, kot smo jim priča v zadnjem času, ne moremo več zanikati. Podnebne spremembe bodo le še hujše, kot napovedujejo strokovnjaki po vsem svetu. Ljudje so vse bolj ozaveščeni, v medijih lahko prebirajo vse več člankov o tej problematiki in si želijo tudi sami nekaj storiti, da bi lahko izboljšali stanje. Ni nujno, da se zaradi tega odločajo za veganstvo, ki je pač etična odločitev, osnovana na ljubezni do živali. Želijo pa imeti več možnosti izbire na področju prehrane in morda nekajkrat na teden namesto mesa, jajc ali mlečnih izdelkov raje poseči po hrani rastlinskega izvora. Zato je samo pohvalno, da recimo Perutnina Ptuj zdaj proizvaja tudi rastlinsko poli salamo ali pa da se Pomurske mlekarne na Vegafestu predstavljajo s svojimi rastlinskimi napitki pod blagovno znamko Plana Plus.

Zagotovo imajo nekateri vegani še vedno zadržke, saj so odločno proti vsakršnemu izkoriščanju živali. Toda na to raje gledamo kot na priložnost, da se prehrambena industrija preusmeri v bolj samooskrbno in tudi bolj etično. Tudi etika se z razvojem človeštva stalno razvija in nič se ne spremeni čez noč, kar pa je povsem običajno. Sami bi si seveda želeli, da bi bil ta razvoj čim hitrejši, dokler ima naša Zemlja še čas. Veganstvo ima toliko prednosti, da svet na srečo to čedalje težje ignorira, pa čeprav nas v šolah žal še vedno učijo drugače in tudi zdravniki se še ne zavedajo koristi veganskega prehranjevanja za zdravje. Toda tudi tu počasi prihaja do sprememb, bo pa ta proces dolgotrajen.

Strinjam se, da je pomembno, da gre človek korak za korakom v pravo smer, toda zame je veganski način življenja povsem preprost in ga ne dojemam kot nekaj težavnega. Veliko potujem in nikjer po svetu še nisem imela težav z veganskim prehranjevanjem. Tudi kot rekreativni športnici mi takšen način prehrane zelo ustreza in nimam nobenih zdravstvenih težav. Za veganstvo sem se pred enajstimi leti odločila zaradi etičnih razlogov, zato tudi nikoli nisem imela dvomov v to, ali je šlo za pravo odločitev ali ne.

Prehrambena industrija je še vedno tista, ki živalim povzroča največje trpljenje in najbolj ogroža zdravje človeštva. Ko bodo ljudje to razmišljanje povsem posvojili, se bodo lažje odločali za uporabo tudi drugih izdelkov neživalskega izvora. Sama sicer opažam, da je veliko kozmetike že veganske, torej da ni testirana na živalih, premiki pa so opazni tudi na področju oblačil. Še pred desetletjem so bila krznena oblačila nekaj povsem običajnega, zdaj pa vam dajo ljudje jasno vedeti, da niso sprejemljiva. Pri usnju bo sicer še malce trajalo, da bodo usvojili to miselnost, sicer pa tudi pri izbiri obutve nimam težav, saj je veliko čevljev že proizvedenih iz veganskega usnja ali katerega drugega materiala. Pozitivni premiki so zagotovo tudi v teh industrijah, bo pa še trajalo, da bodo okolju in živalim prijazni izdelki postali del mainstreama.

VIR: MM