V petek, 5. aprila, je skupina srčnih sodelavcev in sodelavk Petrola OEM Primorska – Novo mesto izvedla čistilno akcijo v največjem polslanem mokrišču v Sloveniji – Naravnem rezervatu Škocjanski zatok, ki se nahaja v močno urbaniziranem okolju ob mestu Koper. Ker je Petrolovo prodajno mesto Koper – Sermin v neposredni bližini rezervata, se žal včasih zgodi, da tja veter in burja odneseta tudi plastične rokavice in druge lažje odpadke. Direktor OEM Primorska – Novo mesto in pobudnik akcije, Mitja Planinšek, je dejal: »Čutimo odgovornost, da poskrbimo za odstranitev tovrstnih odpadkov iz okolja, zato smo do sedaj izvedli že dve čistilni akciji, ki jih bomo organizirali vsako leto.«

Naravni rezervat Škocjanski zatok z okolico predstavlja posebnost med slovenskimi ekosistemi. Sooblikujeta ga polslana laguna, obdana z rastišči slanuš in trstičjem ter sladkovodno močvirje z vlažnimi in močvirnimi travniki ter toploljubnimi grmišči na Bertoški bonifiki. Takšna raznovrstnost habitatov omogoča veliko pestrost rastlinskih in živalskih vrst, kar je v Petrolu prepoznano kot izjemno pomembno. Mitja Planinšek poudarja: »V Petrolu svojo osnovno dejavnost izvajamo z veliko mero odgovornosti do naravnega in družbenega okolja, zato smo pred dvema letoma izvedli preventivne ukrepe in na vse koše za smeti namestili gumijaste lopute, ki preprečujejo raznašanje smeti ob vetru in burji ter ogradili prostor za odpadke (EKO kotiček).« 

Rezervat je zelena oaza med obalno hitro cesto in železniško progo Koper – Kozina, mestnim jedrom in koprskim pristaniščem, zato je v veliki meri odvisen od vplivov okolice. Koordinatorka izobraževanj v rezervatu, Bojana Lipej, je pohvalila sodelovanje s »sosedom« Petrolom. »Sodelovanje s Petrolom ocenjujemo kot izjemno, saj smo že v preteklosti vzpostavili dobre temelje za sodelovanje, ki se bodo nadaljevali tudi v prihodnosti. Petrol je pokazal zanimanje za ohranjanje pomembnih življenjskih okolij ter ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, zaradi česar je postal pomemben deležnik pri upravljanju Škocjanskega zatoka,« je dejala.

Številne koristi čistilne akcije 

Letošnja čistilna akcija je prinesla številne koristi za Naravni rezervat Škocjanski zatok. Planinšek meni, da s tovrstnimi akcijami zelo pozitivno vplivajo na okolje in skupnost, v kateri so prisotni. »Zelo me veseli, da smo v letošnji akciji na istem delu pobrali občutno manj odpadkov, kar pomeni, da so se rešitve, ki smo jih izvedli pred dvema letoma, izkazale za zelo učinkovite.« Lipejeva je tudi poudarila, da je imela čistilna akcija široki spekter pozitivnih učinkov na rezervat: »Odstranili smo predvsem odpadke iz zavarovanega območja, ki predstavljajo veliko tveganje za mnoge redke in ogrožene vrste (zastrupitev ali poškodbo), poleg tega pa onesnažujejo življenjske prostore teh vrst. Akcija je pomembno prispevala k dvigu ozaveščenosti o problemu odpadkov in dolgoročno spodbudila k odgovornemu ravnanju z odpadki v prihodnosti.«

Takšno sodelovanje združuje ljudi iz različnih organizacij ter jih spodbuja k skupnemu cilju, zato so se udeleženci čistilne akcije odločili, da jo bodo izvajali vsako leto. Planinšek, ki si prizadeva biti zgled svoji ekipi, poudarja: »V Petrolu že vrsto let izvajamo podobne akcije, pri katerih sodelujemo s sodelavci iz podpore in prodajnih mest. Lani smo se v okviru tedna prostovoljstva udeležili nabiranja semen in pozneje posadili drevesa na območju Krasa. Naš cilj je nadaljevati takšne akcije tudi v prihodnosti in jih po možnosti sami organizirati.«

Glavni cilji in projekti upravljanja naravnega rezervata 

Glavni cilj upravljanja naravnega rezervata je ohranitev polslanih in sladkovodnih habitatnih tipov, ki so izjemni v slovenskem in mednarodnem prostoru. Prav tako tudi habitatov ptic, ki tu v velikem številu gnezdijo, prezimujejo in se ustavljajo ob selitvah, ter habitatov drugih domorodnih prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst. Pomembno je tudi, da rezervat obiskovalcem omogoča spoznavanje in doživljanje narave ter izobraževanje. 

V začetku leta 2023 sta se v okviru Škocjanskega zatoka začela izvajati dva nova Interreg projekta, ki bosta pomembno prispevala k blaženju podnebnih sprememb na tem območju. Prvi projekt iz programa Srednja Evropa ReCo je osredotočen na ohranjanje biotske raznovrstnosti in izboljšanje ekološke povezanosti med zavarovanimi območji vzdolž srednjeevropskega zelenega pasu. Glavna aktivnost tega projekta vključuje izvedbo pilotnih akcij na petih različnih zavarovanih območjih, pri čemer je Škocjanski zatok eno od teh območij. Drugi projekt POSEIDONE, razvit v okviru programa Italija-Slovenija, združuje italijanske in slovenske partnerje v prizadevanjih za trajnostno rabo in varstvo morskega okolja ter območij Natura 2000 s poudarkom na ohranjanju biotske raznovrstnosti. Z izvedbo svojih aktivnosti bosta oba projekta pomembno prispevala k izboljšanju upravljanja Škocjanskega zatoka v prihodnosti.

VIR: Petrol