Ljubljana, 6. november 2023 - V novi tridelni dokumentarni seriji Mesta: nova divjina narave, ki bo premierno predvajana 11. novembra ob 13.50 na programu Viasat Nature, boste spoznali izjemne načine, na katere se živali vseh oblik in velikosti prilagajajo, da bi kar najbolje izkoristile priložnosti v najnovejših in najhitreje spreminjajočih se okoljih na planetu – v naših mestih. V članku predstavljamo nekaj običajnih in nekaj zelo nenavadnih živali, ki živijo v največjih svetovnih metropolah. 

Več kot polovica svetovnega prebivalstva živi v mestih in nismo sami. Tu živijo tudi številne živalske vrste. Ta neprestano spreminjajoči se in edinstveni svet za živali predstavlja nove izzive. Za tiste, ki se znajo prilagoditi in izkoristiti prednosti mesta, lahko naša urbana džungla hitro postane nova divjina.

Življenje dolgorepih makakov, ki živijo v okolici templja Prang Sam Yot v Lophuriju na Tajskem, je preprosto. Z njimi ravnajo kot z aristokrati in jih vsak dan hranijo, vendar nimajo vsi makaki te sreče: tako imenovana »mafijska enota« mora hrano krasti, in ko živiš na ulici, je izbira pravega trenutka zelo pomembna. Vedo, kje iskati hrano – od tržnic do semaforjev, kjer se za nekaj sekund ustavijo tovornjaki za dostavo zelenjave – vendar morajo biti hitri. Mafijska enota se neprestano premika in raziskuje okolico, da bi izrabila vsako priložnost. To počnejo, ko jim zmanjka virov ali ko se ljudje začnejo zavedati njihovih dejanj. Na srečo poznajo najboljše kraje za življenje in kako priti do hrane in pijače, zato v mestu ne le preživijo, ampak se tudi množijo. 

V New Yorku živi več kot 8 milijonov ljudi in to je najbolj lačno ameriško mesto, hkrati pa tudi eno najbolj potratnih. Newyorčani vsako leto zavržejo več kot milijon ton hrane, zavržena hrana pa je priložnost za majhno bitje, ki živi pod našimi nogami. Mravlje s pločnikov so ena od vrst, ki v mestih živi že najdlje, vendar pa se morajo mravlje zaradi slabega vida zanašati na svoje tipalke, s katerimi v nekaj sekundah po padcu na tla izsledijo svoj obrok. In mravlje New Yorku delajo veliko uslugo, saj z ulic odstranjujejo odpadno hrano. Samo na Broadwayu letno pojedo 60.000 hot-dogov. 

Več kot pol milijarde ljudi po vsem svetu se dnevno vozi v mesta, temu pa sledijo tudi živali. Afriški pingvini, na primer, pogosto gnezdijo v velikih mestih – recimo na vrtovih v Cape Townu. Populacija afriških pingvinov se zaradi pomanjkanja hrane, onesnaževanja in uničevanja njihovega naravnega okolja hitro zmanjšuje, v zadnjih 50 letih je upadla za 80 %. Zato so začasna zatočišča našli tudi v mestih, kjer hrup odganja plenilce. Medtem ko samica pingvina varuje gnezdo, se njen partner odpravi v morje in lovi ribe. Vendar iskanje poti nazaj do gnezda ni lahka naloga. Soočiti se morajo s sovražnikom, ki je potencialno nevarnejši od morskih psov: avtomobili. Pingvini se v gnezdo lahko vrnejo le po cestah in pločnikih, pri čemer pogosto naletijo na prometne konice. Zaradi razvejanih ulic se na poti domov pogosto izgubijo, vendar jo na koncu morajo najti, saj so afriški pingvini monogamni: vseživljenjska vez med samico in samcem pingvina je nerazdružljiva. 

Mesta lahko nudijo zavetje, hrano in dobra gnezdišča, vendar so lahko enako nevarna kot divjina. A živali se običajno prilagodijo življenju v največjih in najbolj prometnih metropolah ter se odpovedo svojemu naravnemu okolju. Več o njih izveste v dokumentarni seriji Mesta: Nova divjina narave na programu Viasat Nature! 

VIR: Grayling