Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP predstavljata prispevek Norveške k zeleni, konkurenčni in vključujoči Evropi. Norveška prek Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP prispeva k zmanjšanju socialnih in gospodarskih razlik v Evropi ter h krepitvi bilateralnih odnosov z državami upravičenkami v srednji in južni Evropi ter ob Baltiku. Norveška tesno sodeluje z Evropsko unijo na podlagi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP). Skupaj z drugima dvema državama donatoricama je v petih zaporednih obdobjih financiranja med letoma 1994 in 2014 prek finančnih mehanizmov zagotovila sredstva v višini 3,3 milijarde EUR. Norveški finančni mehanizem, ki ga financira samo Norveška, je namenjen državam, ki so pristopile k Evropski uniji po letu 2003. Skupna višina sredstev v okviru Norveškega finančnega mehanizma v obdobju 2014–2021 znaša 1,25 milijarde EUR. Prednostna področja v tem obdobju so naslednja: 

Regionalna razvojna agencija Posavje kot projektni partner sodeluje v projektu Razvoj celostnega pristopa za lajšanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja na podeželju, temelječega na vzpostavitvi večdeležniških regionalnih sistemov in lokalnih partnerstev z akronimom TERA. Vodilni partner projekta Razvojni center Murska Sobota je v projekt poleg Regionalne razvojne agencije Posavje vključil tudi Inštitut za proučevanje enakosti spolov Maribor, Zvezo kmetic Slovenije, Zvezo slovenske podeželske mladine in norveškega partner Inland Norway University of applied science. 

Na novinarski konferenci so sodelovali Nataša Šterban Bezjak, vodja službe za projektno sodelovanje iz Regionalne razvojne agencije Posavje, Ana Pavlič, programska direktorica Inštituta za proučevanje enakosti spolov Maribor ter Dominika Klavž iz Zveze slovenske podeželske mladine.  Predstavile so projektne aktivnosti in delne rezultate projekta TERA. Ob tej priložnosti so bili tudi rezultate nacionalne raziskave Enakost spolov na podeželju, ki je bila v sklopu projekta TERA opravljena na reprezentativnem vzorcu oseb, ki živijo in delajo na podeželju. Raziskava je nakazala na trdovratnost stereotipnih spolnih norm, ki omogočajo tradicionalno razumevanje spolnih vlog, načine deljenja nalog in možnosti soodločanja žensk. Poseben poudarek v raziskavi je bil namenjen tudi nasilju kot ključnemu zaviralcu napredka na področju doseganja enakosti spolov ter posebnostim podeželskega življenja z oddaljenostjo od ključne javne infrastrukture, ki pomembno vplivajo na možnosti usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja oseb, ki živijo na podeželju. 

Raziskava je potrdila domnevo o nevidnosti pomembnega dela, ki ga na podeželju opravljajo ženske in tudi razkrila globoko nadobremenjenost, ki spremlja njihov vsakdan. Kot taka je ponudila možnost vprašanj in izzivov za prihodnost, če želimo razvoj podeželja razumeti tudi kot razvoj, ki bo omogočal demokratično izkušnjo vsem spolom.

Predstavljene so bile tudi nadaljnje aktivnosti projekta. V Posavje in Pomurju se bosta vzpostavila Lokalna odbora za reševanje izzivov usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja na podeželju. Odbora bosta predstavljala novo storitev na organizacijski ravni v regijah, saj bosta vsem vključenim ponujala znanje in prostor za identifikacijo izzivov in hkrati iskanje konkretnih rešitev v regiji. Oba odbora skupaj bosta v svoje redno delovanje vključila vsaj 100 lokalnih deležnikov iz regij, ki bodo v okviru med-deležniškega dialoga v lokalnih odborih iskali konkretne rešitve za lajšanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja v regiji. V projektu bo pripravljen edukativno-ozaveščevalni program, ki bo vseboval 6 modulov. Moduli bodo vsebinsko odgovorili na izzive, ki jih odpira problematika projekta TERA, ki jih bomo naslavljali s pomočjo mentorskih shem.

VIR: RRA Posavje