Po obremenjenosti povprečne plače v Sloveniji z dohodnino in socialnimi prispevki se je Slovenija po poročilu OECD Taxing Wages 2024 v letu 2023 nahajala na 7. mestu med 38. državami OECD.
Po obremenjenosti povprečne plače v Sloveniji z dohodnino in socialnimi prispevki se je Slovenija po poročilu OECD Taxing Wages 2024 v letu 2023 nahajala na 7. mestu med 38. državami OECD. Zaradi višje obremenjenosti plač je posledično tudi neto plača v Sloveniji za dobrih 200 evrov nižja kot v državah OECD. Od povprečne plače ostane posamezniku v Sloveniji le dobra polovica (56,7 %) celotnega stroška dela v obliki prejemka na svoj račun, medtem ko je ta delež na nivoju povprečja OECD bistveno višji (65,2 %). »Z drugimi besedami, če bi bila obremenitev plač v Sloveniji na ravni povprečja OECD, bi posameznik v 2023 v povprečju prejel 235 EUR več neto plače kot jo je sicer,« je pojasnil glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc. Obremenitev plač bo zrasla v celotnem obdobju 2023-2025
V zadnjih desetih letih (2023/2013) se je obremenjenost povprečne plače z davki in prispevki na ravni OECD držav ohranila pri 35,8 % (upoštevali smo 34 držav, ki so bile članice v obeh presečnih letih), medtem ko je v Slovenija narasla za 1 o. t. na 43,3 %. Obremenitev dela se je v letu 2023 povečala glede na predhodno leto (za 0,43 o. t.), in sicer kar trikrat več kot na ravni povprečja OECD (za 0,13 o. t.). Tudi v tekočem letu (2024) se je obremenjenost plač zagotovo povečala, in sicer zaradi preoblikovanja prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v obvezen zdravstveni prispevek in odsotnosti usklajevanja splošne dohodninske olajšave in mej dohodninskih razredov. Dodatno se bo povečala tudi v 2025, ker bo s 1. julijem 2025 stopil v veljavo prispevek za dolgotrajno oskrbi v višini 2 o. t.
Dodaten dvig obremenjenosti plač bi predstavljalo tudi oblikovanje diferencirane lestvice za plačilo obveznega zdravstvenega prispevka ali dvig prispevne stopnje za zdravstvo, o čemer se že govori v vladnih krogih. Prav tako naj bi vlada dodatno obremenila delodajalce in jim naložila strošek za integracijo tujcev. Tudi predlog pokojninske reforme predvideva izenačitev prispevne stopnje med delodajalci in delojemalci ali pa celo dvig skupne višine prispevne stopnje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Prvo sicer na obremenitev dela ne bi imelo vpliva, bi pa dodatno dvignilo strošek dela na strani delodajalcev zaradi višje prispevne stopnje za pokojnino. V drugem primeru pa bi to dvignilo obremenjenost dela. To bi vplivalo na zmanjšanje konkurenčnosti dela v Sloveniji.
Ob rekordnih prilivih dohodnine in prispevkov je pravi čas za razbremenitev plač
Gospodarska zbornica Slovenije pri svojih pogledih sledi priporočilom Strateškega sveta za davke pri GZS za oblikovanje ustreznega davčnega okolja, ki spodbuja naložbe, povečuje konkurenčnost, inovacije in podjetništvo, potrošnjo, zmanjšuje sivo ekonomijo in privablja visoko kvalificirane delavce in podjetnike. Prav zaradi tega je na prvi dve mesti med sedmimi priporočili glede davčnih sprememb umestila uvedbo razvojne kapice na socialne prispevke in manjšo progresivnost dohodninske lestvice prek ukinitve 5. dohodninskega razreda ali dviga praga za vstop v ta razred. Menimo, da je v času rekordno visokih prilivov v državne blagajne iz naslova dohodnine in prispevkov te korake potrebno narediti zdaj. V zadnjih 12 mesecih (do meseca maja) je bilo namreč pobranih za 13,2 mrd EUR prispevkov za socialno varnost in dohodnine, kar je 15 % več kot v letu 2022 in 37 % več kot v 2019, s čimer je nastal potreben manevrski prostor za razbremenitev dela. »V zadnjih 10 letih se je število delovno aktivnih v Sloveniji povečalo za približno 18 % in povprečna bruto plača pri pravnih osebah za 46 %, kar je dvignilo prilive v državne blagajne. Nekatere države v podobnih razmerah so to izkoristile in znižale obremenitve dela ter s tem pritegnile strokovnjake in investicije iz tujine. Pri nas pa gospodarstvu in zaposlenim nalagamo nove in nove obremenitve, namesto da bi se ukvarjali z nižanjem stroškov delovanja države, saj so se odhodki v konsolidirani bilanci javnega financiranja v zadnjih petih letih povečali s 19 na 28 mrd EUR,« je komentiral glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček.
Strokovnjaki iz OECD nam kažejo ogledalo, ki ga ne želimo videti
V zadnjem ekonomskem pregledu (OECD Economic Surveys SLOVENIA, julij 2024) so nam strokovnjaki OECD predlagali le eno razbremenitev v okviru sklopa sprememb pa področju fiskalne politike, t. j. znižanje obremenitve plač. Prav tako so ugotovili, da so enako sporočilo podali že pred dvema letoma, zgodilo pa se je prav nasprotno. To dejansko kaže, da je pomen sprememb na tem področju obdavčitve res ključen za doseganje prihodnje nadpovprečne gospodarske rasti.
PR - Gospodarska zbornica Slovenije
V zadnjih desetih letih (2023/2013) se je obremenjenost povprečne plače z davki in prispevki na ravni OECD držav ohranila pri 35,8 % (upoštevali smo 34 držav, ki so bile članice v obeh presečnih letih), medtem ko je v Slovenija narasla za 1 o. t. na 43,3 %. Obremenitev dela se je v letu 2023 povečala glede na predhodno leto (za 0,43 o. t.), in sicer kar trikrat več kot na ravni povprečja OECD (za 0,13 o. t.). Tudi v tekočem letu (2024) se je obremenjenost plač zagotovo povečala, in sicer zaradi preoblikovanja prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v obvezen zdravstveni prispevek in odsotnosti usklajevanja splošne dohodninske olajšave in mej dohodninskih razredov. Dodatno se bo povečala tudi v 2025, ker bo s 1. julijem 2025 stopil v veljavo prispevek za dolgotrajno oskrbi v višini 2 o. t.
Dodaten dvig obremenjenosti plač bi predstavljalo tudi oblikovanje diferencirane lestvice za plačilo obveznega zdravstvenega prispevka ali dvig prispevne stopnje za zdravstvo, o čemer se že govori v vladnih krogih. Prav tako naj bi vlada dodatno obremenila delodajalce in jim naložila strošek za integracijo tujcev. Tudi predlog pokojninske reforme predvideva izenačitev prispevne stopnje med delodajalci in delojemalci ali pa celo dvig skupne višine prispevne stopnje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Prvo sicer na obremenitev dela ne bi imelo vpliva, bi pa dodatno dvignilo strošek dela na strani delodajalcev zaradi višje prispevne stopnje za pokojnino. V drugem primeru pa bi to dvignilo obremenjenost dela. To bi vplivalo na zmanjšanje konkurenčnosti dela v Sloveniji.
Ob rekordnih prilivih dohodnine in prispevkov je pravi čas za razbremenitev plač
Gospodarska zbornica Slovenije pri svojih pogledih sledi priporočilom Strateškega sveta za davke pri GZS za oblikovanje ustreznega davčnega okolja, ki spodbuja naložbe, povečuje konkurenčnost, inovacije in podjetništvo, potrošnjo, zmanjšuje sivo ekonomijo in privablja visoko kvalificirane delavce in podjetnike. Prav zaradi tega je na prvi dve mesti med sedmimi priporočili glede davčnih sprememb umestila uvedbo razvojne kapice na socialne prispevke in manjšo progresivnost dohodninske lestvice prek ukinitve 5. dohodninskega razreda ali dviga praga za vstop v ta razred. Menimo, da je v času rekordno visokih prilivov v državne blagajne iz naslova dohodnine in prispevkov te korake potrebno narediti zdaj. V zadnjih 12 mesecih (do meseca maja) je bilo namreč pobranih za 13,2 mrd EUR prispevkov za socialno varnost in dohodnine, kar je 15 % več kot v letu 2022 in 37 % več kot v 2019, s čimer je nastal potreben manevrski prostor za razbremenitev dela. »V zadnjih 10 letih se je število delovno aktivnih v Sloveniji povečalo za približno 18 % in povprečna bruto plača pri pravnih osebah za 46 %, kar je dvignilo prilive v državne blagajne. Nekatere države v podobnih razmerah so to izkoristile in znižale obremenitve dela ter s tem pritegnile strokovnjake in investicije iz tujine. Pri nas pa gospodarstvu in zaposlenim nalagamo nove in nove obremenitve, namesto da bi se ukvarjali z nižanjem stroškov delovanja države, saj so se odhodki v konsolidirani bilanci javnega financiranja v zadnjih petih letih povečali s 19 na 28 mrd EUR,« je komentiral glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček.
Strokovnjaki iz OECD nam kažejo ogledalo, ki ga ne želimo videti
V zadnjem ekonomskem pregledu (OECD Economic Surveys SLOVENIA, julij 2024) so nam strokovnjaki OECD predlagali le eno razbremenitev v okviru sklopa sprememb pa področju fiskalne politike, t. j. znižanje obremenitve plač. Prav tako so ugotovili, da so enako sporočilo podali že pred dvema letoma, zgodilo pa se je prav nasprotno. To dejansko kaže, da je pomen sprememb na tem področju obdavčitve res ključen za doseganje prihodnje nadpovprečne gospodarske rasti.
PR - Gospodarska zbornica Slovenije
