Delež vetra v energetski mešanici v regiji je trenutno pod 17-odstotnim povprečjem EU.
Avtor:
Polona Bahun
Avtor fotografij:
Pixabay
Delež vetra v energetski mešanici v regiji je trenutno pod 17-odstotnim povprečjem EU.
Združenje WindEurope ugotavlja, da je v srednji in vzhodni Evropi le sedem odstotkov nameščenih zmogljivosti vetrne energije v EU, vladni cilji in podpora pa so bili nižji od povprečja EU. Vendar se kažejo znaki naraščajočih političnih ambicij glede ciljev obnovljivih virov energije po vsej regiji. V teku je veliko aktivnosti na področju razvoja projektov, ki jih vodijo lokalni in regionalni razvijalci, pri čemer so mnogi pripravljeni postati trgovci ali skleniti pogodbe PPA za nakup energije iz OVE.
Romunija in Srbija nameravata letos začeti z dražbami CfD za električno energijo, proizvedeno iz vetrnih elektrarn na kopnem. Romunija namerava uvesti pravni okvir za vetrne elektrarne na morju in čim prej začeti z dražbami. Slovaška in Češka sta predpisali dražbe CfD. Litva gradi veliko novih kopenskih vetrnih elektrarn, prav tako so v razvoju projekti vetrnih elektrarn na kopnem tudi v Estoniji in Latviji. Vse tri baltske države imajo velike ambicije glede izrabe in izvoza električne energije iz vetrnih elektrarn na morju, Litva pa je začela svojo prvo dražbo.
Gradnja vetrnih elektrarn na morju na Poljskem dobro napreduje. V združenju pričakujejo, da bodo prvi projekti zgrajeni v letih 2026–2027, dokončne odločitve o naložbah pa sprejete še letos. V pravo smer pa se počasi razvijajo tudi že projekti vetrnih elektrarn na kopnem.
V Bolgariji vsaj dva velika regionalna razvijalca izvajata projekte vetrnih elektrarn na kopnem, projekti pa se razvijajo tudi v Sloveniji, ki ima nameščenih le 3 MW vetrnih zmogljivosti in najstrožje omejitve pri gradnji vetrnih elektrarn.
V vseh omenjenih državah ugotavljajo, da je vetrna energija poceni in ključna za energetsko varnost. Po oceni neodvisnega združenja Ember bo več vetrnih zmogljivosti znižalo cene električne energije v regiji za skoraj tretjino. Mnoge od teh držav vidijo koristi za razvoj lokalnih dobavnih verig.
Letošnja revizija nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov bo verjetno sprožila povečanje ciljev glede izkoriščanja vetra za leto 2030 v srednji in vzhodni Evropi.
Vse države v regiji čaka še veliko dela pri poenostavitvi postopkov izdajanj dovoljenj, predvsem pri implementaciji novih pravil EU glede tega. Toda to je še vedno zahtevna naloga tudi za skoraj vse vlade v Evropi.
Enako velja tudi za širitev omrežij, ne samo v tej regiji ampak tudi drugod. Upravljavci prenosnih omrežij bi morali zavzeti bolj prožen pristop k podeljevanju dovoljenj za priključitev na omrežje.
Ključno bo vladam in razvijalcem projektov v srednji in vzhodni Evropi zagotoviti, da bo evropska dobavna veriga lahko zadostila večjemu povpraševanju po vetrnih elektrarnah. Kitajski proizvajalci so namreč pridobili naročila na Hrvaškem, v Romuniji, Srbiji ter Bosni in Hercegovini ter ciljajo na Balkan kot na vstopno točko na evropski trg.
Vse večja vladna podpora in vse večja stopnja razvoja projektov v regiji kažeta, da se vetrni potencial začenja izkoriščati, kar predstavlja velike priložnosti za evropsko vetrno industrijo.
Romunija in Srbija nameravata letos začeti z dražbami CfD za električno energijo, proizvedeno iz vetrnih elektrarn na kopnem. Romunija namerava uvesti pravni okvir za vetrne elektrarne na morju in čim prej začeti z dražbami. Slovaška in Češka sta predpisali dražbe CfD. Litva gradi veliko novih kopenskih vetrnih elektrarn, prav tako so v razvoju projekti vetrnih elektrarn na kopnem tudi v Estoniji in Latviji. Vse tri baltske države imajo velike ambicije glede izrabe in izvoza električne energije iz vetrnih elektrarn na morju, Litva pa je začela svojo prvo dražbo.
Gradnja vetrnih elektrarn na morju na Poljskem dobro napreduje. V združenju pričakujejo, da bodo prvi projekti zgrajeni v letih 2026–2027, dokončne odločitve o naložbah pa sprejete še letos. V pravo smer pa se počasi razvijajo tudi že projekti vetrnih elektrarn na kopnem.
V Bolgariji vsaj dva velika regionalna razvijalca izvajata projekte vetrnih elektrarn na kopnem, projekti pa se razvijajo tudi v Sloveniji, ki ima nameščenih le 3 MW vetrnih zmogljivosti in najstrožje omejitve pri gradnji vetrnih elektrarn.
V vseh omenjenih državah ugotavljajo, da je vetrna energija poceni in ključna za energetsko varnost. Po oceni neodvisnega združenja Ember bo več vetrnih zmogljivosti znižalo cene električne energije v regiji za skoraj tretjino. Mnoge od teh držav vidijo koristi za razvoj lokalnih dobavnih verig.
Letošnja revizija nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov bo verjetno sprožila povečanje ciljev glede izkoriščanja vetra za leto 2030 v srednji in vzhodni Evropi.
Vse države v regiji čaka še veliko dela pri poenostavitvi postopkov izdajanj dovoljenj, predvsem pri implementaciji novih pravil EU glede tega. Toda to je še vedno zahtevna naloga tudi za skoraj vse vlade v Evropi.
Enako velja tudi za širitev omrežij, ne samo v tej regiji ampak tudi drugod. Upravljavci prenosnih omrežij bi morali zavzeti bolj prožen pristop k podeljevanju dovoljenj za priključitev na omrežje.
Ključno bo vladam in razvijalcem projektov v srednji in vzhodni Evropi zagotoviti, da bo evropska dobavna veriga lahko zadostila večjemu povpraševanju po vetrnih elektrarnah. Kitajski proizvajalci so namreč pridobili naročila na Hrvaškem, v Romuniji, Srbiji ter Bosni in Hercegovini ter ciljajo na Balkan kot na vstopno točko na evropski trg.
Vse večja vladna podpora in vse večja stopnja razvoja projektov v regiji kažeta, da se vetrni potencial začenja izkoriščati, kar predstavlja velike priložnosti za evropsko vetrno industrijo.
VIR: Naš Stik
