Ministrstvo za naravne vire in prostor je 13. aprila 2023 izdalo dovoljenje za odvzem iz narave z odstrelom 230 rjavih medvedov. Dovoljenje zadeva območja z največjo gostoto rjavih medvedov; gre za 122 lovišč v upravljanju lovskih družin ter lovišč s posebnim namenom.
Ministrstvo za naravne vire in prostor je 13. aprila 2023 izdalo dovoljenje za odvzem iz narave z odstrelom 230 rjavih medvedov. Dovoljenje zadeva območja z največjo gostoto rjavih medvedov; gre za 122 lovišč v upravljanju lovskih družin ter lovišč s posebnim namenom.
Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je poudaril, da je »ministrstvo pred odločitvijo temeljito proučilo vse druge možnosti za preprečevanje konfliktov.« Ker pri tako povečanem številu niti odstranitev z določenega območja s preselitvijo na drugo mesto v naravi in zadrževanje v ujetništvu ne prideta v poštev, je bil med vsemi razpoložljivimi možnostmi izbran odstrel. Minister je še poudaril, da je »osnovni namen te težavne, a skrbno premišljene in strokovno podprte odločitve, je preprečitev resne škode in zagotavljanje zdravja in varnosti ljudi.« Povečane gostote rjavega medveda namreč dokazano povzročajo večjo stopnjo konfliktov in ogrožajo varnost prebivalstva.
Odvzem bo selektiven, saj so v dovoljenju natančno določena območja, kjer bo odvzem iz narave dovoljen. Gre za območje med Cerknico, Ložem, Ribnico, Vidmom in Grosupljem, ter Čičerijo in južnimi obronki Ljubljanskega barja. Gre za območja z večjimi gostotami medvedov, posebna pozornost pa je namenjena območjem, kjer so bili zabeleženi konflikti. Odvzem bo razporejen po masnih kategorijah in na ta način tudi nadzorovan glede starostne in spolne sestave. Selektivnost omogoča tudi predpisan način odstrela: dovoljen je le z visoke preže, kar zaradi boljše vidnosti preprečuje napake pri oceni teže medveda.
Dr. Katarina Groznik Zeiler, vršilka dolžnosti generalne direktorice Direktorata za naravo, je poudarila, da si »ministrstvo prizadeva zmanjševati število škodnih dogodkov z uporabo in promoviranjem zaščitnih ukrepov za varovanje premoženja.«
Strokovni predlog za izdajo dovoljenja sta pripravila Zavod za gozdove Slovenije in Zavod RS za varstvo narave. Upoštevala sta dodatno ekspertizo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani »Rekonstrukcije dinamike številčnosti rjavega medveda v Sloveniji za obdobje 1998 do 2022,« pri kateri so sodelovali vodilni raziskovalci medveda v Sloveniji. Dr. Klemen Jerina iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je pojasnil, da se »bomo z letošnjim odvzemom približali številki 800, ki je cilj za obvladljivo sobivanje.« S politiko regulacije populacije medvedov bomo nadaljevali in cilj je, da v prihodnjih letih pridemo na sprejemljivo številko. Po oceni ekspertize pa je spomladi leta 2022 to število bilo že skoraj 1100!
V postopek izdaje dovoljenja so bili povabljeni upravljavci lovišč (lovske družine in lovišča s posebnim namenom) ter društva v javnem interesu na področju ohranjanja narave (Društvo Dinaricum, Alpe Adria Green, Lovska zveza Slovenije) – skupaj 132 stranskih udeležencev.
Ozadje odločitve
Rjavi medved je vrsta, ki jo varuje tako mednarodna kot tudi evropska in slovenska zakonodaja. Pravila varovanja so določena z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Glede na varstveni status rjavega medveda je poseg v populacijo dopusten, vendar morajo biti v skladu z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah izpolnjeni trije pogoji: 1. da ni druge zadovoljive možnosti, 2. da ta ravnanja ne škodujejo ohranitvi ugodnega stanja populacije in 3. da gre za enega od razlogov, navedenih v uredbi, denimo preprečitev resne škode in zagotavljanje zdravja in varnosti ljudi.
Aktivnosti zmanjševanja števila škodnih dogodkov se v zadnjih desetih letih intenzivno izvajajo v okviru večletnih projektov (SloWolf, DINALP BEAR, Carnivora Dinarica, WolfAlps EU), manjših projektov (Pastirstvo za sobivanje) in rednih nalog Ministrstva za naravne vire in prostor, Zavoda za gozdove Slovenije in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vendar nobena od navedenih možnosti ne rešuje problema velikih gostot rjavega medveda in s tem povezanih konfliktov.
Želimo opozoriti tudi na to, da so bile odločbe izvajalcem odločb danes vročene elektronsko, to pomeni da lahko po potrditvi prejema upravljalci lovišč začnejo z izvajanjem.
Rjavi medved ostaja pomemben del biotske raznovrstnosti Slovenije, zato bo Ministrstvo za naravne vire in prostor še naprej izvajalo vse ukrepe za njegovo varstvo, vključno z ohranjanjem medvedovega življenjskega prostora. Prizadevalo si bo za čim bolj učinkovit odškodninski sistem in promocijo zaščitnih ukrepov za varovanje premoženja ter aktivnosti, ki prispevajo k visoki stopnji sobivanja z rjavim medvedom.
VIR: MNVP
Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je poudaril, da je »ministrstvo pred odločitvijo temeljito proučilo vse druge možnosti za preprečevanje konfliktov.« Ker pri tako povečanem številu niti odstranitev z določenega območja s preselitvijo na drugo mesto v naravi in zadrževanje v ujetništvu ne prideta v poštev, je bil med vsemi razpoložljivimi možnostmi izbran odstrel. Minister je še poudaril, da je »osnovni namen te težavne, a skrbno premišljene in strokovno podprte odločitve, je preprečitev resne škode in zagotavljanje zdravja in varnosti ljudi.« Povečane gostote rjavega medveda namreč dokazano povzročajo večjo stopnjo konfliktov in ogrožajo varnost prebivalstva.
Odvzem bo selektiven, saj so v dovoljenju natančno določena območja, kjer bo odvzem iz narave dovoljen. Gre za območje med Cerknico, Ložem, Ribnico, Vidmom in Grosupljem, ter Čičerijo in južnimi obronki Ljubljanskega barja. Gre za območja z večjimi gostotami medvedov, posebna pozornost pa je namenjena območjem, kjer so bili zabeleženi konflikti. Odvzem bo razporejen po masnih kategorijah in na ta način tudi nadzorovan glede starostne in spolne sestave. Selektivnost omogoča tudi predpisan način odstrela: dovoljen je le z visoke preže, kar zaradi boljše vidnosti preprečuje napake pri oceni teže medveda.
Dr. Katarina Groznik Zeiler, vršilka dolžnosti generalne direktorice Direktorata za naravo, je poudarila, da si »ministrstvo prizadeva zmanjševati število škodnih dogodkov z uporabo in promoviranjem zaščitnih ukrepov za varovanje premoženja.«
Strokovni predlog za izdajo dovoljenja sta pripravila Zavod za gozdove Slovenije in Zavod RS za varstvo narave. Upoštevala sta dodatno ekspertizo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani »Rekonstrukcije dinamike številčnosti rjavega medveda v Sloveniji za obdobje 1998 do 2022,« pri kateri so sodelovali vodilni raziskovalci medveda v Sloveniji. Dr. Klemen Jerina iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je pojasnil, da se »bomo z letošnjim odvzemom približali številki 800, ki je cilj za obvladljivo sobivanje.« S politiko regulacije populacije medvedov bomo nadaljevali in cilj je, da v prihodnjih letih pridemo na sprejemljivo številko. Po oceni ekspertize pa je spomladi leta 2022 to število bilo že skoraj 1100!
V postopek izdaje dovoljenja so bili povabljeni upravljavci lovišč (lovske družine in lovišča s posebnim namenom) ter društva v javnem interesu na področju ohranjanja narave (Društvo Dinaricum, Alpe Adria Green, Lovska zveza Slovenije) – skupaj 132 stranskih udeležencev.
Ozadje odločitve
Rjavi medved je vrsta, ki jo varuje tako mednarodna kot tudi evropska in slovenska zakonodaja. Pravila varovanja so določena z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Glede na varstveni status rjavega medveda je poseg v populacijo dopusten, vendar morajo biti v skladu z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah izpolnjeni trije pogoji: 1. da ni druge zadovoljive možnosti, 2. da ta ravnanja ne škodujejo ohranitvi ugodnega stanja populacije in 3. da gre za enega od razlogov, navedenih v uredbi, denimo preprečitev resne škode in zagotavljanje zdravja in varnosti ljudi.
Aktivnosti zmanjševanja števila škodnih dogodkov se v zadnjih desetih letih intenzivno izvajajo v okviru večletnih projektov (SloWolf, DINALP BEAR, Carnivora Dinarica, WolfAlps EU), manjših projektov (Pastirstvo za sobivanje) in rednih nalog Ministrstva za naravne vire in prostor, Zavoda za gozdove Slovenije in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vendar nobena od navedenih možnosti ne rešuje problema velikih gostot rjavega medveda in s tem povezanih konfliktov.
Želimo opozoriti tudi na to, da so bile odločbe izvajalcem odločb danes vročene elektronsko, to pomeni da lahko po potrditvi prejema upravljalci lovišč začnejo z izvajanjem.
Rjavi medved ostaja pomemben del biotske raznovrstnosti Slovenije, zato bo Ministrstvo za naravne vire in prostor še naprej izvajalo vse ukrepe za njegovo varstvo, vključno z ohranjanjem medvedovega življenjskega prostora. Prizadevalo si bo za čim bolj učinkovit odškodninski sistem in promocijo zaščitnih ukrepov za varovanje premoženja ter aktivnosti, ki prispevajo k visoki stopnji sobivanja z rjavim medvedom.
VIR: MNVP
