Predsednik ČZS, Boštjan Noč, je v zvezi s tem povedal: »Čebelarska zveza Slovenije je spet dokazala svoje vizionarstvo. Že leta 2018 je ČZS  ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano republike Slovenije uradno predstavila  pobudo glede nujnosti enotnega označevanja medu na evropskem trgu. Naš predlog je bil, da mora biti na vsakem medu na trgu natančno označeno poreklo medu s točno navedbo države porekla, če gre za mešanice pa naj se navede točen % mešanic medu iz posameznih držav.  Po našem mnenju si potrošnik zasluži, da je informiran od kje prihaja med, ki ga kupuje. S strani ministrstva smo dobili jasno podporo in pripravljenost, da te zadeve pomagajo urediti v ustreznih inštitucijah EU. Predlog smo uradno predstavili tudi na sejmu AGRA in na svetovnem čebelarskem kongresu Apimondia v Kanadi. Veseli nas, da sedaj ta naš predlog že podpirajo tudi pristojne inštitucije EU  in da je naš predlog ena ključnih zadev v boju proti ponaredkom medu in predvsem v smeri zaščite potrošnika! Hvala ekipi MKGP za trdo in vztrajno delo pri tem projektu! « 

Podpredsednik mednarodne čebelarske organizacije Apimondie, dr. Peter Kozmus, je poudaril: »Ponaredki medu na svetovnem trgu so trenutno največja težava svetovnega čebelarstva. Predvsem večji čebelarji, v številnih državah, imajo vse večjo težavo pri prodaji medu grosistom, ki pogosto »med« pridobijo na tujih trgih (Kitajska, Indija, Vietnam, Ukrajina…). Na svetovnem čebelarskem Kongresu Apimondia 2019 smo vse vzorce medu, ki so prispeli na ocenjevanje natančno pregledali in kar 43 % medu je bilo prepoznanega kot ponaredek. Rezultati so s tem jasno izkazali, da je na trgu skoraj polovica medu potvorjenega, posledično pa imajo kupci veliko težavo kako priti do pravega medu. Še posebej ob poznavanju dejstva, da ljudje želimo pojesti več medu, kot ga je mogoče pridelati. V Apimondii si prizadevamo za visoke standarde pridelave medu in njegovo preverjanje na poti od čebelarja do kupca. Predvsem slednje je nujno za učinkovito delovanje nadzornih služb, ki bodo le z natančnimi analizami sposobne prepoznavati ponaredke medu na trgu in jih učinkovito odstranjevati. Pomemben napredek bo dosežen z natančnejšim označevanjem medu v EU, vendar mora temu slediti tudi učinkovita diagnostika, ki bo sposobna nadzora sledljivosti.«

Evropska komisija je podprla projekt »From the Hives«, v okviru katerega so naredili raziskavo o pristnosti uvoženega medu v države EU. V raziskavo je bilo vključenih 16 članic EU ter Švica in Norveška. Med novembrom 2021 in februarjem 2022 so zbrali 320 vzorcev uvoženega medu in jih poslali v uraden laboratorij, kjer so jih analizirali na pristnost. Pri 147 vzorcih (46%) so vzpostavili sum na potvorjenost s sladkornim sirupom. Največ potvorjenih vzorcev je bilo uvoženih iz Kitajske (66 od 89, kar je 74%). Odkrili pa so tudi potvorjene vzorce iz Ukrajine, Argentine, Mehike, Brazilije, Turčije, Urugvaja, Velike Britanije in še nekaj posameznih vzorcev iz drugih držav.

Izjemno pomembno delo za zaščito potrošnika opravlja tudi Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki je pred kratkim v sklopu redne letne kontrole medu razkrila 260 ton ponarejenega medu iz Kitajske, kateremu je bil dodan nizkocenovni sladkorni sirup. Potvorba je bila ugotovljena pri vzorčenju medu iz pošiljke v Luki Koper, ki je bila namenjena italijanskemu kupcu. V kolikor ponarejenega medu nebi ustavili, bi se preko različnih posrednikov in polnilcev lahko znašel tudi na našem trgu. V lanskem letu so na pristnost analizirali 20 vzorcev medu, od tega so štirje kazali znake potvorbe.

Na Občnem zboru ČZS je bil predstavljen projekt promocije Evropskih shem kakovosti medu, katerega namen je povečanje prepoznavnosti in pomembnosti medu, vključenega v sheme kakovosti, ki zaradi tradicije in načina pridelave predstavlja posebnost znotraj Evrope, hkrati pa predstavlja kontrolirano kakovost, zagotavlja sledljivost in znano poreklo.  Zaradi številnih medov z vprašljivim poreklom na trgu potrošniku svetujemo, da kupuje med pri čebelarju iz njihovega lokalnega okolja. Večina slovenskih čebelarjev toči med v posebne kozarce za med slovenskega porekla, katerega poreklo in kakovostne parametre v skladu s pravilnikom kontrolira ČZS. Korak dlje pa lahko storite z nakupom medu pri čebelarju, ki je tudi koristnik evropske sheme kakovosti, saj je višja kakovost njegovega medu dodatno preverjena. Med, ki je vključen v sheme kakovosti prepoznamo po prelepki na pokrovu kozarca, ki vključuje evropski simbol kakovosti »zaščitena geografska označba« za Slovenski med ali »zaščiteno označbo porekla« za Kraški in Kočevski gozdni med. Seznam čebelarjev, ki pridelujejo med iz shem kakovosti, je dostopen na: https://www.okusi-med.si/kje-kupiti . V Sloveniji imamo odlično čebelarsko prakso in tudi še vedno biotsko zelo pestro in neokrnjeno naravo. Ta dva dejavnika sta osnova za to, da večina medu naših čebelarjev ustreza višjim kriterijem kakovosti v primerjavi s standardi, ki jih opredeljuje Evropska direktiva o medu. Tako med slovenskih čebelarjev brez težav dosega tudi parametre iz pravilnikov evropskih shem kakovosti. Zato pozivamo čebelarje, da se vključijo v sheme kakovosti in tudi na ta način pokažejo kupcem višji standard medu slovenskih čebelarjev od večine ostalega medu na trgu.

Na 72. rednem Občnem zboru ČZS pa so se podelila tudi najvišja odlikovanja za zasluge v čebelarstvu.

Peter Babnik na predlog Čebelarskega društva Vojnik, Boris Seražin na predlog Čebelarskega društva Ljubljana, Julijan Cvek na predlog Čebelarskega društva Jesenice, Alojz Kraševec na predlog Čebelarskega društva Loška dolina Stari trg, Franc Križan na predlog Čebelarske zveze društev Ptuj, Franc Strah na predlog Čebelarskega društva Sveti Jurij ob Ščavnici, Marko Drev na predlog Čebelarske družine Šmartno ob Paki, Drago Šikovec na predlog Čebelarskega društva Zagorje, Anton Babič na predlog Čebelarskega društva Alojz Greif Hoče, Franko Dolgan na predlog Čebelarskega društva Pivka, Vladimir Fajdiga na predlog Čebelarskega društva Postojna, Janez Vencelj na predlog Čebelarskega društva Ljutomer in Vincenc Perne na predlog Čebelarskega društva Tržič.

Za 70. obletnico delovanja je odlikovanje II. stopnje prejelo Čebelarsko društvo Prebold, za 90. obletnico delovanja je odlikovanje I. stopnje prejelo Čebelarsko društvo Barje, za 90. obletnico delovanja je odlikovanje I. stopnje prejelo Čebelarsko društvo Rače, Častno diplomo za 110. obletnico delovanja je prejelo Čebelarsko društvo Ljubljana in za 100. obletnico delovanja je odlikovanje I. stopnje prejelo Čebelarsko društvo Vojnik.

Na predlog Čebelarskega društva Bohinj je Bogdan Rupnik za 10 letno delo s čebelarskim krožkom na OŠ dr. Janeza Mencingerja prejel značko zvestobe za dolgoletno delo mentorjev  v čebelarskem krožku.

Dragici Šteh za ureditev zbirke čebelarskih pregovorov in avtorstvo otroške slikanice, 

Špeli Španžel za vpis »Čebelarstva v Sloveniji, način življenja« na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine, Miru Štebetu za dolgoletno novinarsko delo in prispevke iz čebelarstva ter Vesni Vodopivec za  veliko pomoč pri pridobivanju sponzorja Čebelarske Zveze Slovenije.

Čebelarstvo je sedaj vpisano na  Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, in pomen le tega in zavedanja  je potrebno širiti   dalje, zato je pomen čebele v svetu danes še kako pomemben. Čebelarska zveza Slovenije bo pomen le tega širila naprej tako v svetu kot doma.

VIR: Čebelarska zveza Slovenije