Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Cilji glede deleža vetrne energije do leta 2030 so po podatkih združenja WIndEurope dosegljivi, pri čemer je bilo minulo leto v državah članicah EU nameščenih rekordnih 16,2 GW novih vetrnih zmogljivosti.

Nedavno objavljeni statistični podatki združenja WindEurope za leto 2023 kažejo, da so zastavljeni cilji glede vetrne energije do leta 2030 dosegljivi. Optimizem naj bi vlivalo predvsem dejstvo, da je bilo lani na novo zagnanih rekordno število vetrnih elektrarn, da se skrajšujejo roki za pridobitev dovoljenj ter posledično krepi tudi zanimanje za naložbe v tovrstne proizvodne zmogljivosti. Samo nove naložbe v vetrno energijo na morju so lani znašale 30 milijard evrov, kar je bilo bistveno več v  primerjavi s skromnimi 0,4 milijarde evrov leto prej. Poleg tega se krepi tudi politična podpora, ki se je lani odrazila v podpisu evropske listine za vetrno energijo.

Po podatkih WindEurope je bilo sicer lani v EU na novo nameščenih rekordnih 16,2 GW vetrnih zmogljivosti, od tega je bila večina vetrnic na kopnem (79 odstotkov), 1 GW pa je bil pridobljen tudi na račun obnove obstoječih elektrarn. Skladno s tem se povečuje tudi delež vetrne energije v deležu obnovljivih virov pri proizvodnji elektrike, in sicer je lani znašal 19 odstotkov. 

Največji delež vetra v svoji energetski mešanici je sicer lani imela Danska, kar 56 odstotkov, še sedem drugih držav pa je več kot četrtino električne energije dobilo iz vetra. Med njimi tudi Nemčija, 31 odstotkov, ki je lani bila tudi na prvem mestu glede zagona novih vetrnih elektrarn. Skupna proizvodnja električne energije iz vetrne energije v EU je v letu 2023 znašala 466 TWh oziroma za 54 TWh več kot leto prej. Po napovedih WindEurope naj bi se število vetrnih elektrarn do konca desetletja še naprej povečevalo, v povprečju za 29 GW na leto, s čimer naj bi se inštalirana moč vetrnih elektrarn do leta 2030 povečala na 393 GW (cilj je sicer 425 GW).  

VIR: Naš Stik