V evrskem območju je bila tekoča rast gospodarske aktivnosti v drugem četrtletju z 0,3  odstotka enaka kot četrtletje prej, pri čemer so bila gibanja med posameznimi državami  raznolika. V povprečju evrskega območja so rast še naprej podpirale predvsem storitve,  medtem ko se predelovalnim dejavnostim, sodeč po anketnih kazalnikih, tudi v tretjem  četrtletju obeta krčenje. Negotovost še naprej slabi razpoloženje v gospodarstvu, šibka  aktivnost pa se odraža v nadaljnjem umirjanju skupne inflacije, ki se je v povprečju evrskega  območja avgusta spustila na 2,2 odstotka. Osnovna inflacija se je znižala na 2,8 odstotka in  je še naprej odražala razmeroma robustno rast cen storitev. Evrsko gospodarstvo naj bi se  po junijskih napovedih, ki smo jih pripravili v okviru Evropske centralne banke, letos okrepilo  za 0,9 odstotka, prihodnje leto pa za 1,4 odstotka. Podobno v julijskih napovedih ugotavlja  Mednarodni denarni sklad (2024: 0,9 odstotka, 2025: 1,5 odstotka). 

Gospodarska rast v Sloveniji je bila v drugem četrtletju primerljiva z evrskim povprečjem (0,2 odstotka tekoče, 0,7 odstotka medletno). V medletni primerjavi je temeljila predvsem na  potrošnji države in gospodinjstev. Zadnjo so krepili umirjanje inflacije in še vedno robustne  razmere na trgu dela, medtem ko je visoka rast državne potrošnje odražala večje izdatke za  zdravstvo in obnovo po poplavah. Gospodarsko rast so zavirali nižji izvoz, kot posledica  šibke aktivnosti ključnih trgovinskih partneric, in nižje gradbene investicije. Med dejavnostmi  gradbeništvo tako ne prispeva več h gospodarski rasti, vendar aktivnost ostaja visoka.  Okrepila se je rast zasebnih storitev, po lanskih izzivih pa je letos večja tudi dodana vrednost  predelovalnih dejavnosti. Razpoloženje v gospodarstvu je ostalo v poletnih mesecih podobno  kot ob polletju. Kratkoročni napovedni modeli pa na podlagi precej omejenega nabora  podatkov za tretje četrtletje nakazujejo 0,4-odstotno četrtletno rast BDP. 

Trg dela tudi ob polletju ostaja tesen. Število delovno aktivnih se je junija nekoliko zmanjšalo,  vendar ostaja blizu rekordnih ravni. Ob tem anketni podatki kažejo, da se bo zaposlovanje  nadaljevalo tudi v drugi polovici leta. Velika tesnost trga dela se kaže tudi v pomanjkanju  delavcev, gonilo rasti zaposlovanja pa ostajajo tuji državljani. Medletna rast povprečne bruto  plače ostaja s 5,2 odstotka razmeroma visoka, čeprav je skoraj polovico nižja kot pred letom. 

Trend zniževanja domače inflacije se je avgusta nadaljeval. Medletna rast cen je upadla na  1,1 odstotka in s tem še naprej ostaja nižja od skupne inflacije evrskega območja. Znižanje je  predvsem posledica nadaljnje poglobitve padca cen drugega blaga in energentov, nekoliko  pa se je v primerjavi z julijem znižala tudi rast cen storitev. Poglobitev upadanja cen drugega  blaga se odraža tudi v gibanju osnovne inflacije. Ta se je avgusta znižala že šesti mesec  zapored in dosegla 2,1 odstotka. Nasprotno se je rast cen hrane zopet okrepila. 

Manjši primanjkljaj javnih financ je posledica visoke rasti prihodkov zaradi še naprej ugodnih  razmer na trgu dela, visokih poračunov davka od dohodkov pravnih oseb in manjšega vpliva  izrednih ukrepov. 

VIR: Banka Slovenije