Obisk Blejskega gradu po strmem padcu zaradi pandemije covida-19 počasi znova raste. Zaradi manjšega obiska in s tem povezanega finančnega izpada v minulih letih so zastali tudi načrti za izgradnjo dvigala na grad in drugih investicij zavoda. Pravkar pa se začenjajo pogovori za izgradnjo muzeja arheologije.

Kot je pred začetkom poletne sezone pojasnila direktorica Zavoda za kulturo Bled Lea Ferjan, ki je vodenje zavoda prevzela lansko leto po upokojitvi svojega predhodnika, so napovedi za obisk gradu, od katerega zavod črpa večino svojih prihodkov, v letošnjem letu zelo dobre.

V rekordnem letu 2019 je grad obiskalo 570.000 ljudi in takrat so že stekla razmišljanja o tem, kako preprečiti veliko gnečo na gradu ob določenih dnevih in urah. V letu 2020 je obisk zaradi pandemije strmoglavil, lani pa so našteli 300.000 obiskovalcev. "Številke postopoma rastejo, ne pričakujemo pa, da bi že letos dosegli rekord iz leta 2019," je povedala Ferjan.

V prvih treh mesecih letošnjega leta je bila struktura obiskovalcev gradu zelo podobna kot lani. Spomladi pa vendarle pričakujejo tudi rast števila azijskih gostov, ki se po pandemiji vračajo zelo počasi. Je pa med obiskovalci znova že veliko Američanov in gostov iz bližnjih evropskih držav.

Zavod za kulturo Bled, ki upravlja tudi s festivalno dvorano, letos načrtuje od 150 do 170 različnih dogodkov. Prihodnji teden bodo začeli s prvimi pomladnimi dogodki na gradu. V torek se bodo na gradu bodoči hortikulturni tehniki pomerili v ustvarjanju cvetličnih nasadov z velikonočnim pridihom. Na velikonočno nedeljo pa bodo otroci na gradu že tradicionalno iskali velikonočne pirhe.

Na gradu so že v začetku tega leta poskrbeli tudi za nekaj novosti, ki so povezane z letošnjo 200. obletnico rojstva naravnega zdravilca in začetnika blejskega zdraviliškega turizma Arnolda Riklija. Riklijevo sobo so obogatili s stereografijo in fotografiranjem z Riklijem. Poleg tega so dali v prodajo Riklijeve rezine in čokoladne medaljone.

Že več let pa na gradu, ki je bil v prejšnjem desetletju deležen celovite obnove, načrtujejo tudi zahtevno in obsežno investicijo v izgradnjo dvigala. "Dvigalo je res velik izziv in mislim, da ga bomo reševali skupaj z lokacijo muzejev sodobne umetnosti in arheologije," je dejala Ferjan in napovedala, da bodo dosedanje rešitve prevetrili in jih še enkrat pregledali ter da bodo vstopno območje gradu skušali urediti celovito.

Na območju nekdanje grajske pristave intenzivno teče gradnja muzeja sodobne umetnosti, ki ga od lanskega leta gradi podjetje Artarhiv, v njem pa bodo na ogled dela iz bogate zasebne zbirke Igorja in Mojce Lah. Razstavljena bodo dela svetovno znanih sodobnih umetnikov, predvsem slovenskega slikarja Zorana Mušiča in nemškega kiparja ter slikarja Anselma Kieferja. Objekt je začrtal znani angleški arhitekt David Chipperfield, odprtje muzeja pa je predvideno v prihodnjem letu.

Ob zasebni investiciji v muzej sodobne umetnosti pa blejski občinski zavod za kulturo snuje še izgradnjo muzeja arheologije, ki ga bo z muzejem sodobne umetnosti povezoval skupen trg. V muzeju bodo našle prostor najpomembnejše izkopanine in odkritja, med njimi tudi 1200 let star deblak, ki so ga lani dvignili iz Blejskega jezera.

Kot je pojasnila Ferjan, bodo muzej arheologije zasnovali v sodelovanju z več institucijami, saj gre pri muzeju tudi za nacionalni interes. Tako se glede muzeja pravkar začenjajo pogovori z ministrstvom za kulturo, Narodnim muzejem Slovenije, Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Gorenjskim muzejem.

Zavod za kulturo ima poleg tega v načrtih še en večji projekt, in sicer prenovo že tri desetletja zapuščene Mrakove domačije, ki naj bi zaživela kot etnološki muzej. Vendar projekt ni bil uspešen na razpisu ministrstva za kulturo za sofinanciranje.

Kot je izpostavila direktorica zavoda, si bodo za načrtovane projekte še naprej prizadevali za pridobitev nepovratnih evropskih in državnih sredstev, pri čemer imajo prednost manjši projekti, ki so hitreje izvedljivi, in objekti, ki jih ima zavod v upravljanju, pa še niso v funkciji.

VIR: STAkrog