Besedilo in foto: Gaber Keržišnik

“Hej Gaber, bi te zanimalo preizkusiti novega Focusa ST?” se je glasilo sporočilo, ki sem ga oni dan prejel s strani zastopnika Fordove znamke v Sloveniji. Po spletu okoliščin stanujem le kakšno ulico stran od slovenske Fordove centrale. Pogosto se zato vozim mimo njih. ‘Krvavo’ zelenega Focusa sem le nekaj dni pred tem opazil na njihovem dvorišču, ko sem v svojem avtu čakal pri rdeči luči na semaforju. “Ne bi bilo slabo preizkusiti to (le)potico in namočiti za kak dan prstov v takšno marmelado,” sem pomislil. Telepatija? Očitno!

Priložnost se je namreč ponudila kar sama od sebe. Seveda sem jo – kot zagrabiš za dober usnjen volan – tudi jaz pograbil z obema rokama in izkazalo se je, da to ni samo marmelada. Da je kot špinača zeleni Focus ST zelen predvsem od moči. Da je kot tista špinača, ki jo je risani junak Popaj iz zaprtih konzerv stiskal v svoja usta za dodatno moč. Dobesedno ‘Eco’ in dobesedno ‘Boost’!

Ford Focus ST izstopa že po odtenku. In to mi je všeč. Nikdar si nisem želel, da bi se zlil z množico.

POZDRAVLJEN, LEPOTEC!

Kot rečeno: najprej barva. Focus ST izstopa že po odtenku. In to mi je všeč. Nikdar si nisem želel, da bi se zlil z množico. Pred časom sem se spraševal, zakaj večina ljudi kupuje tako dolgočasne barve avtomobilov? Bela, siva, srebrna in črna. No, morda pride v poštev še kakšna temno modra, potem pa se zdi, da se barvni spekter domišljije konča. Škoda. Življenje namreč ponuja toliko barv. Pri športnih avtomobilih se zdi, da je vse nekoliko drugače. Tam strahu pred barvami ni več. Rdeča, zelena, rumena … Čudna logika pravzaprav, saj bolj atraktiven avto v bistvu potrebuje manj atraktivno barvo. Manjši mestni avtomobili bi po mojem morali biti najbolj divjih barv. Ampak OK, stvar izbire pač.

Strupeno zelena bi imenoval tole in priznam, da tovarniške kode za ta odtenek ne poznam (se imenuje Mean Green). Je pa zadel žebljico na glavico tisti, ki se je odločil za ta barvni ton, saj ni bilo nikogar, ki ne bi pohvalil barve testnega Focusa ST. Še vaš sosed bo zelen kot Focus. A on pač od zavisti!

V kombinaciji z 19-palčnimi športnimi platišči, ki so kontrastno obarvana v globoko in sijočo črno barvo, deluje športno, pravzaprav že povsem dirkaško.

LIMUZINA PO OZNAKI, ŠPORTNIK PO DUŠI

V kombinaciji z 19-palčnimi športnimi platišči, ki so kontrastno obarvana v globoko in sijočo črno barvo, deluje športno, pravzaprav že povsem dirkaško. Že na prvi pogled prekipeva od moči. Če k celotni kombinaciji dodam še prefinjeno izbrane detajle, kot so rdeče oznake ST in (v paketu opreme Track Pack) še močne, rdeče Brembove zavorne čeljusti, ki se svetijo izpod črnih koles, je celoten paket zares hudo ličen. Ford Focus ST je videti kot avto, ki je prestal obsežno dirkaško dodelavo oziroma resen ‘tuning’ z okusom. In tak pravzaprav tudi je.

To potrdi že prvi stik z avtom. Notranjost je bogato opremljena. Bolj kot velik informacijski sredinski zaslon sistema SYNC4 me, kot pristnega šoferja, navdušijo povsem druge stvari.

Recimo športni, usnjeni in školjkasti sedeži, ki nosijo pečat “Ford Performance” in so res odlični. Sedeži na dolgih vožnjah ne utrujajo in ponujajo dovolj udobja, pri kakšnem hitreje odpeljanem ovinku pa naslonski del še vedno dovolj dobro zadrži telo voznika in sovoznika, da ne silita v objem ali vsak na svoja vrata. Odvisno od ovinka pač. Ob pogledu na menjalnik mi zasijejo oči. Nobenih gumbov in stikal. Tam se namreč nahaja stara dobra prestavna ročica.

Usnje in brušen aluminij in šestprestavna shema. V roke lepo sede tudi dirkaški in ravno prav odebeljen volan. Usnje in rdeči šivi. Pritisnem gumb START/STOP na sredinski konzoli in 2,3-litrski ecoboost v pozdrav prekrasno rigne skozi dvojno izpušno cev na levem in desnem delu zadka. Poezija. Že zvok naznanja, da je pred menoj prekrasen teden. Gremo? Hmmm … kam pa, pravzaprav?

NA IZLET V DEŽELO FORDOV

Ker je Ford pač Ford, ga peljem k Fordom. Preprosto. Spomnim se starega znanca, gospoda Paola Grattona, zapriseženega ljubitelja Fordov, ki je le nekaj metrov od naše meje postavil osupljiv muzej. Nekoč je vodil uradni prodajni salon Fordovih vozil, ki je bil svoje čase eden izmed največjih v Italiji. Gospod Gratton je v stari industrijski hali s pročeljem Fordove tržaške tovarne iz dvajsetih let uredil prekrasen muzej. Tam je bilo moč videti lep del Fordove zgodovine, številne stare in legendarne Fordove modele tipa T in A in tudi novejše. Model T, legendarni Tin Lizzy, je bil tam zastopan malodane v vseh karoserijskih izvedbah in v različnih modelnih letnikih. Ker je bil Fordov Model T prvi avto v zgodovini, ki je prišel sestavljen s tekočega traku, je bil tudi muzej urejen v tem slogu in v sklopu zbirke si je bilo možno ogledati tudi del originalnega tekočega traku in proizvodnje avtov.

Spomnim se starega znanca, gospoda Paola Grattona, zapriseženega ljubitelja Fordov, ki je le nekaj metrov od naše meje postavil osupljiv muzej. Gospod Gratton je v stari industrijski hali s pročeljem Fordove tržaške tovarne iz dvajsetih let uredil prekrasen muzej. Tam je bilo moč videti lep del Fordove zgodovine, številne stare in legendarne Fordove modele tipa T in A in tudi novejše.

Grattonov muzej je bil za nas, ki verujemo v zgodovino in tehnično kulturno dediščino, pravo romarsko središče in pogosto sem bil tam. Ljubitelji starih Fordov smo lahko z gospodom Grattonom vedno dolgo debatirali o Fordih. Zadnja leta je prišel Paolo muzej vedno odklenit sam. Treba ga je bilo poklicati in se najaviti, a vedno je bil pripravljen pokazati zbirko in se pogovarjati o svojih avtih. Vrata je odklenil večjim skupinam ali pa tudi zgolj posameznikom in ni nikdar zaračunaval vstopnine. Celo s kakšnim nadomestnim delom je bi pripravljen pomagati.

Pred leti, še v času Jugoslavije, ko so kje pri nas obnavljali kakšnega Forda T in je bilo težko priti do nadomestnih delov, je rad priskočil na pomoč. Amerika je bila daleč, interneta pa takrat še nismo poznali. Gratton je imel odlične zveze in bogato zalogo robe za starodobnike, zato je bil vedno pravi naslov. Če česa ni imel, je pa uredil, da je po pošti ta ali oni del prišel čez lužo.

Gratton in njegova ljubezen do Fordov

Zato sem bil nemalo razočaran, v bistvu žalosten, ko sem ugotovil, da muzeja tam ni več. Tabla je izginila s pročelja in zbirka vozil je romala neznano kam. Izvem le to, da je prijazni gospod Paolo Gratton žal že med pokojnimi in da je njegov muzej zaprl svoja vrata. Kje so vozila? Ne vem. V novinarskem slogu skušam izbrskati odgovor. Morda so romala kakšnemu novemu zbiralcu v roke? Vsekakor upam in verjamem, da so stari Fordi dobili nov, lep in topel dom.

Nekoliko žalosten, ker mi je lepa zgodba padla v vodo, v spomin na Grattona in njegovo ljubezen do Fordov vseeno stisnem sličico za spomin. Novi Focus ST pred ‘templjem’ oziroma svetiščem, kamor smo nekoč romali vozniki Fordov. Vedno, ko se bom peljal tam mimo, pa se bom spomnil pokojnega Grattona in njegove zbirke.

Kako lepo basira Focus skozi izpušne cevi! Občasno, ko popustiš stopalko plina, nežno poka in zares ima dirkaški bas. Zvok motorja je za čisto desetko.

KROG DOMOV ČEZ KRAŠKE SERPENTINE

Ker sem ravno na tem koncu, obiščem še prijatelja v Komnu. Focusa ST zapodim po kraškem asfaltu proti Štanjelu in na tem delu domovine se je v ta namen odprl prekrasen sončen dan. Kako lepo basira Focus skozi izpušne cevi! Občasno, ko popustiš stopalko plina, nežno poka in zares ima dirkaški bas. Zvok motorja je za čisto desetko.

Focus ST, prijatelj ovinkov

Da je novi Focus ST prijatelj ovinkov, mi je postalo hitro jasno. Na zaviti cesti je doma. Športno podvozje paketa Track Pack, velika kolesa in nizkopresečne gume ga naredijo nekoliko tršega. Na cesti sedi odlično in volan ponuja dobro komunikacijo med cesto in voznikom. Avto je trši, ni pa dirkaško trd in je primeren tudi za vsakdanjo vožnjo ali družinsko uporabo, saj ‘ne utruja in ne teži’ s svojim športnim značajem, čeprav je Focus s paketom Track pack opremljen z vzmetmi, ki so bistveno trše od tistih na ‘standardnem’ Focusu ST. Lahko pa bi ga nastavil še bolj dirkaško. Trše in nižje. A v resnici ni potrebe.

Sem vam povedal, da sem kot del serijske opreme pri tem paketu v sovozniškem predalu našel celo originalno orodje za nastavitev trdote vzmetenja?!?! Da, brez težav bi ga lahko pognal tudi na dirkaško stezo.

Športno podvozje paketa Track Pack, velika kolesa in nizkopresečne gume ga naredijo nekoliko tršega. Na cesti sedi odlično in volan ponuja dobro komunikacijo med cesto in voznikom.

Pospeški, zvok, moč, odzivnost? Vrhunsko.

Motor je še kako kos avtomobilu. 2298-kubični Ecoboost razvije več kot spodobnih 206 kW in kar 420 Nm navora. Pospeški, zvok, moč, odzivnost? Vrhunsko. Focus ST pokaže, da je lahko vsakdanji družinski avto, lahko pa je očkova igrača za trenutke, ko je sam na poti. No, jasno, tudi mama bo uživala v vožnji, če je takšne sorte, da je adrenalin in škripanje gum ne motita in rada odločneje pohodi stopalko plina. ‘Špinača’ na štirih kolesih se tudi ustavi v hipu. Ko pohodiš zavorno stopalko in zagrizejo Brembove zavorne čeljusti v 330 milimetrske diske, uhhh … Če imate zobno protetiko, vam svetujem, da pred zaviranjem vedno trdno zaprete usta.

STARA ŠOLA

Dan še ni končan. S primorskega konca proti domu merim porabo goriva. Dobrih osem litrov na 100 prevoženih kilometrov. Več kot sprejemljivo za tako zverino. Če boste avto dirkaško preganjali čez ovinke, je jasno, da bo poraba zrasla. Končne hitrosti pa nisem meril. Me v bistvu niti ne zanima. Nikdar nisem videl pretiranega smisla v tem, da bi na avtocesti prebijal zvočni zid. Tudi policijskih radarjev je zadnje čase zelo veliko. Avto vleče odlično in pospeški so dirkaški, kolegi novinarji, ki so se testa ‘špinače’ lotili bolj tehnično, pa se pohvalijo, da se na Focusovi v celoti digitalni armaturni plošči brez težav pokaže številka 250 km/h. OK. Verjamem na besedo.

Pomembna je lega na cesti

Bolj kot končna hitrost me vedno zanima lega na cesti. Kako se moč motorja, prek ročnega 6-stopenjskega menjalnika prenaša na podlago, ko je oprijem slabši. Izkoristim lep dan in se zapeljem še na zasneženo Gorenjsko, kjer na zaviti gorski cesti in v snežni idili ugotovim, da avtomatska zapora diferenciala eLSD deluje bolje, kot je pred leti to funkcijo opravljala zapora diferenciala na mojem dirkalniku za reli. Osupljivo. Hidravlika lahko prenaša moč motorja tudi v celoti samo na tisto kolo, ki ima dober oprijem. Kljub sneženi podlagi avto ves čas ostaja z nosom v ovinku.

Brata … Focus ST je eden zadnjih klasičnih in pravih avtomobilov

Zadovoljen se popoldan peljem domov. Dan je ravno še dovolj dolg, da se na kratko ustavim v garaži, kjer je parkiran naš družinski Ford. Model T letnik 1923. Več kot 100 let star primerek je že drugi tak, ki sva ga s stricem, ljubiteljem starodobnikov, obnovila z večletnim delom. Barva? Zelena in črna, jasno. Enako kot pri testnem Focusu. To ne more biti naključje! Fotografiram oba brata skupaj in primerjam, kako je tehnika napredovala v 100 letih.

Ob tem razmišljam, da bi morda takšnega Focusa ST celo postavil v domačo garažo. Bencinski motor, dirkaško podvozje, Brembove zavore, ročni 6-stopenjski menjalnik in turbinski polnilnik. Ja, polnilnik! Novodobnega izraza ‘turbo-puhalo’ pač ne maram!

Focus ST je eden zadnjih klasičnih in pravih avtomobilov, ki ga danes še lahko kupite kot novega. Prihodnost se zdi vse bolj in bolj električno-hibridna. Če ste pravi ljubitelj avtomobilov in vožnje, potem velja razmisliti. Veliko podobnih priložnosti ne bo več, in prav lahko se zgodi, da mu bo z leti celo zrasla cena. V bistvu sem v to kar prepričan.

VIR: Ford