Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Upravni odbor Energetske zbornice Slovenije se je konec minulega tedna sestal v Krškem, osrednja tema razprave pa je bil projekt izgradnje drugega jedrskega bloka. Po oceni članov upravnega obora je najprimernejša različica z enim blokom, pri čemer naj bi odločitev sprejeli do leta 2028, blok pa bi bil lahko zgrajen do leta 2039.   

Člani upravnega odbora Energetske zbornice Slovenije so se na seji, ki je bila v celoti namenjena projektu izgradnje drugega jedrskega bloka v Sloveniji, seznanil z globalnimi trendi pridobivanja električne energije iz jedrskih elektrarn, ponujenimi rešitvami jedrske industrije iz Francije, Južne Koreje in ZDA ter pomembnostjo postavitve JEK2 v regiji. Prav tako so se sseznanili s preliminarnimi dokumenti: časovnico izgradnje drugega bloka, ključnimi mejniki, ki vodijo do »končne odločitve investitorja«, kriteriji izbora, sistemom sprejemanja odločitev ter preliminarno ekonomiko različic za JEK2.

Upravni odbor EZS je na osnovi analize Elektroinštituta Milan Vidmar in podatkov investitorja, družbe GEN energija, ocenil, da glede na energetske bilance tudi z enim jedrskim blokom zagotavljmo energetsko samozadostnost Slovenije pri proizvodnji električne energije in hkrati omogočimo razogljičenje slovenskega elektroenergetskega sistema. Upravni odbor je nadalje ocenil, da je za gradnjo drugega jedrskega bloka z manjšo močjo elektroenergetsko omrežje že sedaj dovolj robustno. V primeru dveh enot z večjo skupno močjo pa bi bile potrebne nadgradnje omrežja, ki pomenijo po eni strani večji strošek, po drugi strani pa tudi večjo negotovost glede časovnega umeščanja potrebnih objektov v prostor. Upravni odbor zato meni, da je z vidika elektroenergetskega sistema različica JEK2 z enim blokom bolj primerna kot tista z dvema blokoma.

Predsednik Energetske zbornice Slovenije mag. Aleksander Mervar je na seji predstavil tudi energetske potrebe elektroenergetskega sistema Slovenije v luči predvidene rasti odjema, pomena in priporočil uvozne odvisnosti ter izzivov investicij v energetiki. »Projekt JEK2 je po zahtevnosti, oceni potrebnih finančnih sredstev za njegovo izvedbo ter vplivu na slovenski elektroenergetski sistem daleč najpomembnejši energetski infrastrukturni projekt po Nuklearni elektrarni Krško. Kot direktor Elesa, operaterja kombiniranega prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja Republike Slovenije, in kot predsednik EZS projekt podpiram in sem optimist glede izpeljave planiranih aktivnosti po začrtani časovnici, kar pomeni dokončno investitorjevo odločitev o gradnji okrog leta 2028 in dokončanje v letu 2039,«je dejal mag. Mervar.

Leta 2021 so se v GEN energiji odločili za moč novega bloka 1100 MW +/- 10 odstotkov. Lani so v Gen energiji ta obseg razširili, zato da imajo možnost pogajanj z več dobavitelji, in sicer so v nabor dodali enote z močjo od 1000 do 1600 MW. Na seji UO je Elektroinštitut Milan Vidmar predstavil preliminarne rezultate analize priključitve JEK2 na elektroenergetski sistem, kjer je bilo analiziranih osem možnih različic oziroma možnosti postavitev: pet z eno enoto (1000 ali 1100 ali 1200 ali 1400 ali 1600 MW) ter tri različice s po dve enoti (2x 1000 ali 2x 1100 ali 2x 1200 MW).
Rezultati analize EIMV glede zanesljivosti in stabilnosti EES kažejo, da je v primeru priključitve ene enote slovenski elektroenergetski sistem že danes dovolj robusten, da ne potrebuje večjih nadgradenj. Po drugi strani bi bile v primeru priključitve dveh enot s skupno močjo preko 2000 MW potrebne dodatne ojačitve posameznih delov EES, kar bi zahtevalo tudi občutna ekonomska sredstva, predvsem pa bo za sabo potegnilo dolgotrajna umeščanja objektov v prostor. V tem primeru je tudi težko oceniti časovni okvir, kako dolgo to lahko traja. 
Kot primer je predsednik EZS navedel daljnovod Cirkovce–Pince, za katerega je ELES potreboval kar 18 let, da ga je umestil v prostor. V Elesu se zavedajo, da bo slovenski elektroenergetski sistem zaradi velikosti JEK2 potreboval še dodatne sistemske rezerve, ki pa so v primeru manjše moči bloka manjše in večje v primeru izgradnje največjega posamičnega bloka. Glede na predvideno rast odjema električne energije v Sloveniji in predvideno rast drugih nizkoogljičnih virov energije (predvsem sončnih elektrarn) po oceni mag. Aleksandra Mervarja že najmanjša različica bloka JEK2 z močjo 1000 MW omogoča državi razogljičenje elektroenergetskega sistema in samozadostnost na področju električne energije. Različice z dvema blokoma moči 2000 MW in več sicer res pomenijo presežke proizvodnje ter s tem potencialen izvoz viškov električne energije na okoliške trge, vendar hkrati zahtevajo večja vlaganja v nadgradnjo omrežja in so bolj tvegane tudi glede časovnega okvira dokončanja investicije.

Jedrska energija po oceni GEN energije sicer doživlja renesanso, saj se trenutno po svetu gradi okoli 60 novih jedrskih elektrarn Jedrska energija je po njihovem mnenju tudi zelo koristna za elektroenergetski sistem, saj predstavlja zanesljiv vir energije in nizkoogljičen vir energije. Zadnje novogradnje v zahodnem svetu vseeno kažejo na izzive, na katere mora globalna jedrska industrija ustrezno odgovoriti. Zamude pri gradnjah in posledična prekoračitev načrtovanih stroškov pri zadnjih novogradnjah, ki so sicer bile prve te vrste, predstavljajo pomembno tveganje, ki ga bodo morali pri JEK2 z vso resnostjo in na ustrezen način nasloviti tudi v Gen energiji, kjer poudarjajo, da si ne želijo enot, ki bi bile prve te vrste, saj je to preveč tvegano. (bj)

VIR: Naš Stik