Literatura stopa v novi letnik z novo odgovorno urednico. Po Janiju Virku, Vidu Snoju, Igorju Zabelu, Igorju Bratožu, Tomu Virku, Matevžu Kosu, Samu Kutošu, Andreju Blatniku, Urbanu Vovku in Primožu Čučniku je to Maja Šučur. V svojem prvem uvodniku zagotavlja, da revija ne bo postala »deponija naključno izbranih del« (po Nataši Velikonja). Ali tiskovina, v kateri bi prototip najboljšega eseja predstavljal le tekst Uroša Zupana, vzor vrhunske poezije pa zgolj verzi Primoža Čučnika. Ali, da pomirimo trzajoče obrvi, feministični almanah. Odgovorno ji glejte pod prste.

V središču tokratne dvojne številke je razširjena rubrika Knjigogleda, posvečenega razmerju med kultnim romanom bratov Strugacki Piknik na robu ceste, ki bo spomladi prenovljen izšel pri LUD Literatura, in njegovo nič manj slavno filmsko upodobitvijo Stalker v režiji Tarkovskega. Andrej Blatnik se spominja, kako mu je ta knjiga pred desetletji spremenila življenje, in našteje razloge, zakaj bi ga lahko tudi vam, medtem ko je do filma – kljub fascinantnemu načinu naracije – danes nekoliko bolj zadržan. Veronika Šoster vztraja, da je Stalker ena izmed najboljših filmskih adaptacij vseh časov, čeprav je režiser zagotavljal, da je iz Piknika vzel samo besedi stalker in Cona. Avtorica prispevka spretno razloži, da je podobnosti precej več, niso pa vse čisto na prvo žogo, in spomni še na druga filmska dela, v katerih je trčila ob motive iz Stalkerja. Ana Geršak ničesar ne prepušča naključju – blok zaokroži s sejanjem dvoma o tem, ali je uresničitev naše največje želje res najboljša stvar, ki bi se nam utegnila zgoditi. Še dobro, da se večina med nami nikoli ne bo dokopala do odgovora.

Z Vrtnarjenjem za začetnike pošilja poezijo med izkušeno bralstvo Veronika Dintinjana, Uroš Zupan hodi skozi parabole luči in senc s Štiriletnico, novo pesniško zbirko pa pripravlja tudi Jure Jakob.

Sveže poglavje v prozi Miklavža Komelja spoznavamo med Sprehodom, pri gostem ritmu svojega izraza še naprej vztraja Sarival Sosič, s ciklom Nagrada pa se v reviji prvič predstavlja Branko Cvirn.

Prevajalec Srečko Fišer se je odzval povabilu k intervjuju Sandre Krkoč Lasič. Nista se pogovarjala zgolj o svežem prevodu Petrarcovega Canzionera, tudi zato sledi v naslednji rubriki Fišerjev prevod verzov (Rime estravaganti), ki jih slavni Italijan naposled ni sprejel v kanoničnih 366 enot znane Pesmarice.

Literature ne bi bilo brez kritike: Robert Kuret je obdelal Zgodbe nekega slabiča Kazimirja Kolarja, Silvija Žnidar esejske fragmente Beat v svetu Muanisa Sinanovića, Martin Justin se je lotil romana Ringlšpil Franja H. Najija, Diana Pungeršič pa poezije v zbirki Če ne morem biti jezik Mance Klun. Pesniški prvenec Veronike Razpotnik Krekspot na požarnih štengah je prebirala Ana Lorger, zbirko Obrazi Vite Žerjal Pavlin pa Majda Artač Sturman. Zadnjo besedo ima Iztok Sitar, ki recenzira Ostre ritme Andreja Štularja in Srečka Kosovela.

Imejte zadnjo besedo vi, naročite se na Literaturo!

PR: LUD Literatura