Leto 2022 je bilo na področju energetike eno najbolj burnih in je postavilo mnoge izzive tako pred stroko kot politiko in industrijo.

Avtor:
Katarina Prelesnik
Leto 2022 je bilo na področju energetike eno najbolj burnih in je postavilo mnoge izzive tako pred stroko kot politiko in industrijo. Inflacija, rusko-ukrajinski konflikt, negotova oskrba in sušne vremenske razmere v preteklem letu so vplivale tudi na proizvodnjo krške nuklearke, v letnem poročilu družbe pa ugotavljajo, da so kljub sovpadajočim izzivom uspešno izpolnili večino ciljev, ki so si jih zadali.

Zanesljiva, stabilna in varna oskrba z elektriko se je v času negotovosti izkazala za kritično pomembno, za stabilnost elektroenergetskega sistema tako v Sloveniji kot na Hrvaškem pa je ključna proizvodnja električne energije iz Nuklearne elektrarne Krško, so zapisali v letnem poročilu družbe za leto 2022.

Zahtevno leto 2022

Nuklearna elektrarna Krško je v preteklem letu kljub izzivom zaradi visokih temperatur, suše in nizkega vodostaja Save, ohranjala stabilno in zanesljivo delovanje, proizvodnja energije pa je bila le za dober odstotek in pol nižja od načrtovane. Tako je proizvedla 5,31 teravatne ure električne energije, kar je za 1,65 odstotka manj od načrtovanih 5,40 teravatnih ur.

V preteklem letu so tudi v nuklearki še vedno občutili posledice pandemije koronavirusa, saj se je v času remonta število okuženih povečalo, zato so morali ponovno uvesti zaščitne ukrepe za omejitev okužb in nemoteno izvedbo vseh načrtovanih aktivnosti.

V letnem poročilu družbe še ugotavljajo, da je bila skupna radiološka obsevanost na koncu leta 2022 nekoliko večja kot običajno zaradi večjega obsega del v radiološko nadzorovanem območju. Polovica letne kolektivne doze je bila posledica del zmanjšanja napetosti zvarov na priključnih cevovodih reaktorske posode.

V letu 2022 so v nuklearki zaključili pridobivanje dovoljenj za suho skladiščenje izrabljenega jedrskega goriva ter zgradili objekt za suho skladiščenje, kamor trenutno že prenašajo prvih 592 izrabljenih gorivnih elementov.

Prelomnica v delovanju nuklearke je bila pridobitev okoljevarstvenega soglasja za podaljšanje življenjske dobe nuklearke s 40 na 60 let, ki so ga pridobili letošnjega januarja in za kar so si prizadevali več kot dve leti. Tako bo jedrska elektrarna lahko delovala še vsaj do leta 2043.

Izzivi v letu 2023

Ob konferenci o prihodnosti jedrske energije v Sloveniji je predsednik uprave nuklearke Gorazd Pfeifer povedal, da od remonta v letu 2022 NEK obratuje varno, na polni moči, stabilno in z dobrim izkoristkom. Med netipičnimi aktivnostmi, ki jih trenutno izvajajo, je izpostavil prenos izrabljenih gorivnih elementov iz bazena v suho skladišče, kar je zadnja in zaključna aktivnost večletnega projekta nadgradnje varnosti. Hkrati izvajajo temeljit tematski pregled požarne varnosti. Letošnje leto je tudi leto prehoda v dolgoročno obratovanje nuklearke namesto zaprtja in razgradnje. Med pripravami za dolgoročno obratovanje je tako tudi sanacija betona reaktorske zgradbe, ki jo bodo izvajali v prihodnjih mesecih, je dodal Pfeifer.

Izpostavil je štiri cilje, ki so si jih na področju dolgoročnega delovanja zastavili že pred leti. Prvi, že zaključen, je bila pridobitev soglasja za podaljšanje življenjske dobe, drugi je obdobni varnostni pregled, ki ga naredijo vsakih deset let in ga bodo zaključili v tem letu, letos zaključujejo tudi že omenjeni program nadgradnje varnosti. Izziv, ki je še pred njimi pa je izgradnja odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke.

Kot so zapisali v letnem poročilu družbe, v letošnjem letu prvič načrtujejo proizvodnjo več kot šest teravatnih ur električne energije, kar lahko dosežejo z obratovanjem na polni moči vseh 8760 ur v letošnjem letu.

Kot v številnih drugih podjetjih tudi v nuklearki zaznavajo pomanjkanje delovne sile, zato si prizadevajo tako na področju iskanja virov delovne sile in povečevanja števila organizacij, s katerimi sodelujejo, kot tudi na področju zmogljivosti za urjenje in usposabljanje zunanjih izvajalcev.

VIR: Naš Stik