Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Evropska unija pospešuje gradnjo vetrnih elektrarn in povečuje delež vetrne energije v energetski mešanici, ki se bliža že dvajsetim odstotkom. Slovenija na tem področju močno zaostaja, saj, razen nekaj manjših projektov, načrti vlagateljev ostajajo neuresničeni.

Lani sprejeti zakon o uvajanju proizvodnih naprav za koriščenje obnovljivih virov energije spodbuja večjo rabo obnovljivih virov energije – tudi vetrne, ki zdaj v Sloveniji praktično ni obstoječa. Vlada občinam ponuja enkratne spodbude za umeščanje vetrnih elektrarn, kako uspešna bo pobuda, pa ostaja vprašanje prihodnosti.

Povsem drugačna je slika v Evropski uniji, kjer v mnogih državah članicah v prizadevanjih za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije močno vlaga v vetrno energijo – tako na kopnem kot na morju. V preteklem letu so v EU zgradili 16,2 GW vetrnih elektrarn, kažejo podatki organizacije WindEurope. Lani so največ vetrnic zgradili v Nemčiji, sledita Nizozemska in Švedska. Največji delež vetrne energije v energetski mešanici imajo Danska (56 odstotkov) in Irska (53 odstotkov), v Nemčiji ta delež znaša 31 odstotkov. Vetrna energija v evropski energetski mešanici dosega skoraj 20-odstotni delež.

Razvoj na tem področju pa naj bi se v prihodnjem obdobju le še stopnjeval, saj naj bi med leti 2024 in 2030 države EU zgradile nadaljnjih 200 GW vetrnih zmogljivosti, kar v povprečju znaša 29 GW letno.

Vrnimo se v Slovenijo. Z deležem vetra blizu ničle smo skupaj s Slovaško na repu držav članic EU in kaže, da bo tako še nekaj časa. Ministrstvo za naravne vire in prostor je konec marca zavrnilo vlogo za gradnjo 35 vetrnih elektrarn na Pohorju. Projekt vlagatelja, družbe Energija na veter, ki želi na območju Pohorja in Rogle zgraditi 56 vetrnih elektrarn – tako zaenkrat še ne bo zaživel. Vlagatelj ima sicer še možnost pritožbe in ponovnega vlaganja, vendar mu na poti poleg številnih mnenjedajalcev, ki so k vlogi podali negativno mnenje, tudi lokalna skupnost oziroma civilna iniciativa, ki gradnji nasprotuje. Podobno nestrinjanje se je pojavljalo in se pojavlja ob načrtih gradnje vetrnih elektrarn v drugih občinah po Sloveniji, kot sta Divača in Dravograd. Tako tudi uresničitev teh projektov ostaja vprašanje prihodnosti.

Da bi spodbudili k večji sprejemljivosti vetrnih elektrarn v lokalnem okolju, je vlada  konec marca občinam ponudila enkratno nadomestilo, namenjeno tistim občinam, ki bi vetrne elektrarne sprejele na svojem območju. Ali bo ukrep uspešen, bo pokazala prihodnost.

Ob tem velja omeniti še, da je raziskava organizacije Greenpeace Slovenija konec minulega leta pokazala, da je več kot tri četrtine anketirancev podpiralo izgradnjo vetrnega parka v državi. Med njimi se je velika večina strinjala s postavitvijo parka v oddaljenosti 10 km ali manj.

VIR: Naš Stik