Avtor:

Avtor fotografij:

Kot so sporočili iz Holdinga Slovenske elektrarne, bo energetska kriza, ki je zajela Evropo, v letu 2022 in 2023 močno vplivala tudi na poslovanje Holdinga Slovenske elektrarne, katerega temeljno poslanstvo je zagotavljati zanesljivo oskrbo države z električno energijo.  Leto 2022 je bilo v zgodovini HSE zagotovo najzahtevnejše, saj bo letos proizvodnja hidroelektrarn zaradi slabe hidrologije za kar 32 odstotkov nižja od planirane in za več kot 36 odstotkov nižja od lanske, s tem pa tudi najnižja v zadnjih dvajsetih letih. Težave so se zaradi zahtevnih geoloških razmer in stebrnih udarov ter stisnitve enega od dveh odkopnih polj nakopičile tudi v Premogovniku Velenje, ki bo kljub uvozu premoga lahko zagotovil precej nižje količine premoga od planiranih, to pa bo imelo za posledico, da bo tudi proizvodnja v TEŠ, ki v normalnih razmerah zagotavlja kar tretjino vse slovenske električne energije, za 20 odstotkov nižja od planirane. Izpad lastne proizvodnje iz navedenih razlogov pa je imelo za posledico nakup nadomestne električne energije, in sicer v času, ko so cene električne energije tudi zaradi ruske invazije v Ukrajini močno porasle. 

Izredne razmere v proizvodnih družbah bodo imele na poslovanje skupine HSE v letu 2022 približno 460 milijonov evrov negativnega vpliva, ki ga tudi uspešno trgovanje, ki bo letos za približno 50 milijonov evrov preseglo planiran dobiček iz trgovanja, ne bo uspelo izničiti. Poleg tega imajo višje cene električne energije na trgu in predvsem veliko povečanje volatilnosti cen velik vpliv na izredno povišanje potrebnih likvidnostnih sredstev za cenovno ščitenje prodaje lastne proizvodnje in potrebnih nakupov CO2 kuponov. Zato je podobno kot v drugih evropskih državah, tudi slovenska vlada septembra domačim proizvajalcem odobrila poroštvo za te namene. Zaradi precejšnje zadolženosti skupine HSE, ki se vleče že vse od izgradnje bloka 6 TEŠ, ter zaostrenih tržnih razmer, pa je HSE kljub že odobrenemu državnemu poroštvu v višini 800 milijonov evrov uspel od komercialnih bank iz tega naslova do sedaj pridobiti le za 185 milijonov evrov posojil. 

Nastale razmere je prepoznal tudi SDH in s ciljem premoščanja izrednih razmer v vlogi ustanovitelja HSE sprejel sklep o naknadnem vplačilu kapitala v dveh tranšah. Prva tranša v višini 300 milijonov evrov, za katero je že bila pridobljena ustrezna potrditev spremembe Letnega načrta upravljanja za 2022 s strani vlade, je bila nakazana včeraj, izplačilo druge tranše pa je predvideno 15. decembra, saj je še predmet potrditve dopolnitve Letnega načrta upravljanja, ki je po ZSDH-1 podlaga za tovrstne upravljavske aktivnosti SDH. 

Odobrena sredstva bodo skupini HSE omogočila, da bo lahko tudi v času energetske krize in izredno povečanih zahtev po zagotavljanju finančnih kritij sposobna samostojno in učinkovito upravljati z lastno proizvodnjo električne energije ter s tem tudi v bodoče zagotavljati konkurenčno oskrbo z električno energijo. OB tem v HSE še izpostavljajo, da bo k normalizaciji razmer pomembno prispeval tudi ponovni zagon bloka 6 v TEŠ, ki je bil zaradi pomanjkanja premoga zaustavljen od 14.  oktobra.

VIR: Naš stik