Evropski teden trajnostnega razvoja 2022 bo potekal od 20. do 26. septembra. Ta vseevropska pobuda spodbuja k organiziranju dejavnosti, projektov in dogodkov, ki podpirajo trajnostni razvoj in cilje trajnostnega razvoja iz Agende 2030.

Evropska unija (EU) se je v celoti zavezala k uresničevanju Agende 2030, kot je opisano v evropskem zelenem dogovoru. Gre za sveženj političnih pobud, ki naj bi EU usmerile k zelenemu prehodu in jo do leta 2050 pripeljale do končnega cilja - podnebne nevtralnosti. Z uresničevanjem tega dogovora se EU želi preoblikovati v sodobno, konkurenčno in z viri gospodarno gospodarstvo.

Raba energije ima zaradi izpustov toplogrednih plinov velik vpliv na podnebje. Raba energije za ogrevanje stanovanjskih prostorov se v Sloveniji v zadnjih letih zmanjšuje. V 2019 je prebivalec Slovenije za ogrevanje stanovanjskih prostorov v povprečju porabil 13,3 GJ energije, kar je za skoraj tretjino (32 %) manj kot v 2010.

Raba energije za ogrevanje je sicer močno odvisna od temperaturnih razmer. V 2019 je povprečje za EU-27 znašalo 14,7 GJ na prebivalca; najmanj energije za ogrevanje prostorov so porabili na Malti (1,5 GJ na prebivalca), največ pa na Finskem (28,2 GJ na prebivalca).

V 2020 je bilo v Sloveniji med na novo registriranimi vozili 3,1 % t. i. brezemisijskih vozil (baterijska električna vozila in vozila na vodikove gorivne celice). Ta neposredno ne spuščajo izpušnih plinov v ozračje.

Povprečje EU-27 je bilo nekoliko višje (5,3 %). Delež teh vozil je bil najvišji na Nizozemskem (20,2 %), najnižji pa na Cipru (0,4 %).

Ekološko kmetovanje je metoda pridelave, ki daje največji poudarek varstvu okolja in skrbi za dobro počutje živali. V 2020 je bilo v Sloveniji ekološko obdelanih ali v procesu preusmeritve 10,3 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Delež se je od 2010 povečal za 3,9 odstotne točke.

Izpostavljenost trdim delcem negativno vpliva na zdravje ljudi. Premer trdih delcev PM2,5 je manjši od 2,5 mikrometra, kar pomeni, da se lahko prenesejo globoko v pljuča. Tam lahko povzročijo vnetje ter poslabšajo stanje ljudi z boleznimi srca in pljuč. V Sloveniji je bilo v 2019 zaradi izpostavljenosti trdim delcem PM2,5 izgubljenih 744 let življenja na 100.000 prebivalcev.

Povprečje za EU-27 je v 2019 znašalo 762 let na 100.000 prebivalcev; najmanj izgubljenih let so imeli na Švedskem (258 let na 100.000 prebivalcev), največ pa v Bolgariji (1.606 let na 100.000 prebivalcev).

Številne Evropejce ogroža energetska revščina. V Sloveniji si v 2021 primerno toplega stanovanja zaradi finančnih razlogov ni moglo privoščiti 1,7 % prebivalcev (v 2020 2,8 %). Delež je bil po 2010 najvišji v 2012, ko je znašal 6,1 %. V 2020 je povprečje EU-27 znašalo 7,4 %; delež je bil najnižji v Avstriji (1,5 %), najvišji pa v Bolgariji (27,5 %).

Za prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo in družbo so potrebni celoviti ukrepi politike in znatne naložbe na številnih področjih, tudi pri raziskavah in razvoju. V Sloveniji so v 2020 bruto domači izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost predstavljali 2,2 % bruto domačega proizvoda. Delež je bil po letu 2010 najvišji v 2012 in 2013, ko je znašal 2,6 %. Povprečje EU-27 je v 2020 znašalo 2,3 %; največji delež je imela Švedska (3,5 %), najmanjšega pa Romunija (0,5 %).

Še več podatkov je na voljo na Eurostatovi spletni strani, kjer je objavljeno interaktivno orodje za vizualizacijo statističnih podatkov v povezavi z evropskim zelenim dogovorom. Podatki so prikazani v treh sklopih - zmanjševanje našega vpliva na podnebje, zaščita našega planeta in zdravja ter omogočanje zelenega in pravičnega prehoda.

PR: SURS