Spoštovani!

V Kulturnem domu Nova Gorica bomo čez teden dni začeli z vpisom v abonma Filmsko gledališče o katerem je več napisanega v nadaljevanju. Ta konec tedna pa novo filmsko sezono nadaljujemo z naslednjima filmoma:

Ob 17.30: VESOLJE MED NAMI, r. Rahela Jagrič Pirc (Slovenija, Srbija, 2021) 10+

Ob 20.15: TRIUMF, r. Emmanuel Courcol (Francija, 2020)

Režija: Rahela Jagrič Pirc
Scenarij: Rahela Jagrič Pirc, Darja Medić
Fotografija: Darko Herič
Glasba: Janez Dovč
Igrajo: Kolja Chilima Budišin, Ivo Barišič, Manca Dorrer, Irena Mihelič, Neja Čušin, Alenka Kraigher, Aljaž Jovanovič, Matic Jamar, Romulo Filipe de Figueiredo de Almeida, Jakob Cilenšek, Liam Cimperman
Distribucija: Con film

Zgodba
Vesolje med nami je mladinska drama o odraščanju, postavljena v mestece Kostanjevica na Krki. Zgodba govori o 14-letnemu Kanadčanu Tobiju, ki z mamo Kristino za poletne počitnice pripotuje na obisk v Slovenijo, k babici Gizeli. Kristine že več let ni bilo v domače kraje, sedaj pa je prišla nenadoma in z veliko novico o razstavi, ki naj bi jo pripravila v lokalni galeriji. Tobi ni navdušen nad idejo, da bo počitnice preživel v tuji deželi, brez prijateljev in očeta. Slaba volja se stopnjuje, ko se prvič sreča z rasnimi predsodki lokalnih otrok. Edino svetlo točko mu predstavlja Tjaša, ki ga s svojo pustolovsko naravo zelo privlači. Njuno druženje ga pripelje do nenavadnega srečanja z oslepelim astronomom Hermanom, ki je prav tako kot Tobi “vaški izobčenec”. Herman odpre Tobiju vrata pozabljenega observatorija, kjer mu s pomočjo svojega bogatega znanja o astronomiji podeli življenjske nauke, ki izvirajo v vesolju in se nanašajo na življenje na Zemlji. Zvezdni observatorij pa postane Tobiju tudi zatočišče, kamor beži ob novem spoznanju, da imata starša v zakonu težave in da je bila predhodno planirana Kristinina razstava pravzaprav izgovor za pobeg iz Kanade. V spletu intenzivnih čustev in dinamičnih dogodkov se morata tako Tobi, kot Kristina soočiti s perečimi odnosi, potlačenimi strahovi ter lokalno družbo, ki nanju gleda, kot da sta z drugega planeta.

Režija: Emmanuel Courcol
Scenarij: Emmanuel Courcol v sodelovanju s Thierryjem de Carbonnièresom in Khaledom Amarajem
Fotografija: Yann Maritaud
Igrajo: Kad Merad, David Ayala, Lamine Cissokho, Sofian Khammes, Pierre Lottin, Wabinlé Nabié, Alexandre Medvedev, Saïd Benchnafa, Marina Hands, Laurent Stocker
Festivali, nagrade: Cannes; nagrada Evropske filmske akademije za najboljšo komedijo; Angoulême (nagrada občinstva, nagrada za najboljšega igralca); Art Film Fest Košice (nagrada občinstva); Victoria Film Festival (nagrada občinstva)
Distribucija: FIVIA – Vojnik

Zgodba
Étienne je igralec, a že dolgo ni stal na odrskih deskah. Trenutno vodi gledališko delavnico za zapornike. Njihova nadarjenost ga preseneti in odloči se, da z njimi na postavi oder Beckettovo igro Čakajoč Godota. Ko dobi dovoljenje, da zapornike popelje na turnejo po francoskih gledališčih, Étienne zaživi svoje sanje. Veliki finale bo njihov nastop v legendarnem pariškem Odéonu.

Film, postavljen v sodobno Francijo, je navdihnila resnična zgodba švedskega režiserja Jana Jönsona, ki je v osemdesetih letih s skupino zapornikov v švedskem zaporu uprizoril slovito Beckettovo dramo. Načrtovano premiero v Göteborškem mestnem gledališču pa so morali odpovedati, saj so igralci pobegnili. Samuel Beckett je novico komentiral z besedami: »To je najboljša stvar, ki se je zgodila igri, odkar sem jo napisal.«

Kdaj: dosedanji abonenti od 26. septembra do 1. oktobra 2022          

  novi abonenti od 3. do 12. oktobra 2022

Kje: na blagajni Kulturnega doma Nova Gorica

Kako: osebno

Vplačila: ob vpisu

 

Cena abonmaja: 75 €                                                           

Upokojenci, študenti in dijaki: 55 €

Tokratni nabor naslovov, med katerimi je izbiral filmski kritik in publicist Denis Valič, je bil izjemno velik in kar težko je bilo narediti selekcijo osemnajstih, ki jih bomo tokratno sezono v Kulturnem domu Nova Gorica ponudili na ogled. 

Denis Valič je o izbranih filmih zapisal naslednje: 

»Hiše, kakršno vidimo v Morettijevem filmu Tri nadstropja, pozna praktično vsak od nas, saj gre za eno najpogostejših oblik večstanovanjskih bivanjskih stavb. Pa vendar se zdi na mestu, da se vprašamo, kako dobro jo v resnici poznamo. Moretti ji seveda nameni vlogo prispodobe za sodobno italijansko družbo, saj v njej živijo ljudje različnih družbenih slojev, različnih generacij, različnih pogledov, statusov … A ko jim nekaj časa sledimo, ko jih tako opazujemo v njihovi vsakodnevni rutini, presenečeni spoznamo, da jih vsej tej različnosti navkljub nekaj le povezuje: občutek kričeče osamljenosti, ki ga spremlja življenje v skupnosti.

Trenutek, ko se take osamljenosti zavemo – skratka, osamljenosti, ki vztraja kljub življenju v skupnosti oziroma navidezni povezanosti –, mnogi opisujejo kot trenutek prebujenja, trenutek, ko se iztrgamo nekakšni otopelosti, indiferentnosti, ujetosti v rutino. O enem takem, celo brutalno silovitem trenutku pripoveduje tudi otvoritveni film, gruzijski Začetek Dee Kulumbegashvili, ki skozi zgodbo o napetih odnosi med skupnostjo Jehovovih prič in lokalnim prebivalstvom spregovori tudi o intimnem »prebujenju« Jane.

Premisleka o razlogih, ki posameznika pripravijo do radikalnega dejanja, in to celo ob povsem nedvoumnem zavedanju usodnih posledic, ki jih to dejanje prinaša, se loti tudi sijajni japonski cineast Hirokazu Koreeda, ki se v Posredniku – njegovem prvem »korejskem« filmu – hkrati izzivalno loti še družbene percepcije takega dejanja. Prav iz te perspektive je nadvse zanimiva primerjava še z enim filmom letošnjega programa, iranskim Junakom Asgharja Farhadija. Deli nam tako z več zornih kotov predstavita problem konstrukcije družbene realnosti, tega, na kakšen način neki dogodek sploh dobi »pomen«. A opozorita nas tudi na to, kako hitro se lahko ta pomen spremeni, kako malo je danes potrebno, da se ob hitrem širjenju novic podoba nečesa spremeni.

Med filmi iz letošnjega programa, ki neposredno načenjajo temo vdora digitalnega v naša življenja, gre izpostaviti še dve deli. Prvi je Olga, švicarska drama o odraščanju Elieja Grappa. V njem sledimo mladi gimnastičarki Olgi, ki je morala zaradi vse bolj napete situacije doma, v Ukrajini, z mamo zbežati v Švico. Tam, v novem okolju, pa nikakor ne more pozabiti na dogajanje v domovini, ki jo je zapustila, pa čeprav bi se morala kot tekmovalka na najvišji ravni umiriti. Posnetki, ki jim vseskozi sledi na mobilnih napravah, pa nemir v njej le še stopnjujejo.

Lahkotnejše tone pri obravnavi vstopa sodobnih tehnologij v naša življenja ubere Maria Schrader, ki se v celovečernem prvencu Pravi moški loti nadvse zanimive teme umetne inteligence. Alma je namreč mlada znanstvenica, ki zbira sredstva za to, da bi lahko nadaljevala svoj projekt. Tako se prijavi za udeleženko v eksperimentu, pri katerem bo morala več dni preživeti v družbi robota. Prepričana je, da kot znanstvenica s tem ne bo imela težav, a kaj, ko je umetna inteligenca v robotu tako zasnovana, da naj bi bila v vseh pogledih njen idealni partner.

Naslednja dva filma bi lahko postavili v kategorijo fantazij, ki jih omogoča sodobni čas, a ko si ju pobliže ogledamo in o njiju razmislimo, vidimo, da sta kljub nekako »fantastičnim« nastavkom še kako realistična. To sta francoski deli Mala mama Céline Sciamma ter Kako rešiti planet Louisa Garrela. Céline Sciamma pripoveduje o deklici, ki na vrtu pri babici nenadoma sreča drugo deklico, za katero se zdi, da jo pozna še bolje kot ona sama sebe. Kako je to mogoče? Pravljični okvir, ki ga sodobna medicina morda kmalu omogoči. Garrel je po drugi strani bolj utopičen: zamisli si svet, v katerem so otroci veliko bolj odgovorni kot njihovi starši, saj so pripravljeni na to, da se odrečejo materialnim dobrinam in dejansko nekaj naredijo za naš vse bolj ogrožen planet. 

Sledi niz filmov, ki tako ali drugače opozarjajo na nekatere oblike nestrpnosti v sodobnem svetu oziroma na pridobitve civilne družbe, ki jih ogroža vračanje k verskemu fundamentalizmu. Bližina Belgijca Lukasa Dhonta spregovori o intimnem prijateljstvu dveh naivnih fantov, ki sta še premlada, da bi sploh vedela, kako njuno razmerje vidi okolica. Zato se to prijateljstvo pod pritiskom okolice zlomi. Prav o tem sovraštvu iz družbene okolice, ki tako pogubno vpliva na posameznike in širše, spregovori tudi Dogodek Audrey Diwan. Dogajanje je sicer postavljeno v šestdeseta leta prejšnjega stoletja, a zgolj zato, da pokaže, kam pripelje izguba določenih državljanskih pravic, ki smo si jih pridobili. V tem kontekstu, a kot klic k nuji po spremembi odnosa do fenomena evtanazije, gre gledati tudi Vse je bilo v redu našega starega znanca Françoisa Ozona.

In končno so tu še avtorji, ki že samo s tem, da posnamejo novo filmsko zgodbo, odprejo povsem novo dimenzijo nekaterih vprašanj: pri krasnih Almodóvarjevih Vzporednih materah je to vprašanje materinstva, pri Memorii Apichatpong Weerasethakul pa dojemanje našega sveta, ki se lahko ob nekaj čutnih spodbudah iz okolice povsem spremeni. No, kakor koli že, tudi letos smo tu, da vam priskrbimo obilo filmskih užitkov, raznolikih, do obisti različnih in drugačnih. A tako je prav.«

Filme iz abonmajskega programa si bo moč ogledati od sredine oktobra do sredine aprila na petkov termin.

14. oktober 2022: Začetek, r. Dea Kulumbegashvili (Gruzija, Francija, 2020) 

21. oktober 2022: Posrednik, r. Hirokazu Koreeda (Južna Koreja, 2022) 

4. november 2022: Tri nadstropja, r. Nanni Moretti (Italija, Francija, 2021) 

18. november 2022: Najbolj grozen človek na svetu, r. Joachim Trier (Norveška, Švedska, Danska, Francija, 2021)

25. november 2022: Vse je bilo v redu, r. François Ozon (Francija, 2021)

2. december 2022: Junak, r. Asghar Farhadi (Iran, Francija, 2021)

9. december 2022: Dogodek, r. Audrey Diwan (Francija, 2021) 

6. januar 2023: Memoria, r. Apichatpong Weerasethakul (Kolumbija, Katar, Kitajska, Mehika, Tajska, Švica, Nemčija, Velika Britanija, Francija, 2021) 

13. januar 2023: Olga, r. Elie Grappe (Švica, Francija, Ukrajina, 2022) 

20. januar 2023: Sprostiti pesti, r. Kira Kovalenko (Rusija, 2021)

10. februar 2023: Kako rešiti planet, r. Louis Garrel (Francija, 2021)

17. februar 2023: Bližina, r. Lukas Dhont (Belgija, Nizozemska, Francija, 2022)

3. marec 2023: Tori in Lokita, r. Jean-Pierre in Luc Dardenne (Francija, Belgija, 2022)

10. marec 2023: Luknja, r. Michelangelo Frammartino (Italija, Nemčija, Francija, 2021)

17. marec 2023: Vzporedni materi, r. Pedro Almodóvar (Španija, 2021)

24. marec 2023: Mala mama, r. Céline Sciamma (Francija, 2021)

14. april 2023: Pravi moški, r. Maria Schrader (Nemčija, 2021) 

21. april 2023: Moški, r. Alex Garland (Velika Britanija, 2022)

PR: KDNG