Minister Han je predstavil izzive in aktivnosti države na okrogli mizi z naslovom "Povezljivost – internacionalizacija slovenskega gospodarstva«.

Minister Matjaž Han je glede zaščite slovenskih podjetij ob naraščajočem pojavu protekcionizma pojasnil, da je protekcionizem odziv držav na aktualne globalne geopolitične spremembe in so posledica različnih kriz, kot so pandemija, vojna v Ukrajini in merjenja moči globalnih velesil. Glede zaščite slovenskih podjetij je izpostavil pomen odziva tako na EU kot državni ravni. Ob tem je izrazil kritičnost do EU, ki ni zagotovila optimalnega delovanja notranjega trga, obenem pa ni hitreje in učinkoviteje regulirala trga energentov, da bi zagotovili bolj predvidljive cene v EU. »Na ravni države pa si prizadevamo slovenskemu gospodarstvu ustvariti čimbolj predvidljive, stabilne in konkurenčne pogoje za delo, kot jih imajo gospodarstva ali podjetja v drugih državah EU. Eno od pomembnih področij za gospodarstvo je stabilna davčna politika. Morali se bomo dogovoriti, kakšne davke želimo imeti v tej državi in jih nato ne spreminjati vsaj deset let. Tudi v energetski krizi želimo z ukrepi vlade slovenskim podjetjem zagotoviti čimbolj konkurenčne cene glede na njihove konkurente v drugih evropskih državah.«

Minister se je ob tej priložnosti zahvalil gospodarstvu za razumevanje in konstruktivno sodelovanje z vlado, s katero skupaj soustvarja čimbolj učinkovite ukrepe za podjetja.

Eden od pomembnih vidikov krepitve konkurenčnosti domačega gospodarstva je tudi preko ustreznih finančnih podpor. Ministrstvo je tako letos podjetjem preko javnih razpisov in drugih ukrepov namenilo kar 670 milijonov evrov razvojnih sredstev za raziskave, razvoj in inovacije, za investicije v večjo produktivnost, energetsko učinkovitost in doseganje ogljične nevtralnosti, za digitalizacijo podjetij in za povečanje kakovosti slovenskega turizma. S tem bo ministrstvo nadaljevalo tudi v prihodnjem obdobju v okviru Večletnega finančnega okvira 2021-2027, ko bo na razpolago več kot 700 milijonov evrov evropskih sredstev.

Glede internacionalizacije slovenskega gospodarstva in morebitne nadgradnje njenega izvajanja v prihodnje je minister izpostavil, da ima država začrtane jasne cilje za prihodnja leta. Hkrati pa je ob tem napovedal nadaljnje korake h krepitvi in poenotenju aktivnosti internacionalizacije.

V slovenskem gospodarstvu moramo okrepiti diverzifikacijo izvoza tudi na trge izven EU in izboljšati pozicioniranje slovenskih podjetij v globalnih verigah vrednosti na višja mesta z več dodane vrednosti. Z namenom učinkovitega izvajanja različnih ukrepov pomoči in promocije slovenskih podjetij na tujem in privabljali tuje investitorje namerava ministrstvo v sodelovanju z zunanjim ministrstvom vzpostaviti redno in usmerjeno koordinacijo aktivnosti vseh deležnikov na področju internacionalizacije in nenazadnje. V novi finančni perspektivi pa bo nadgradilo tudi aktivnosti nacionalne točke za internacionalizacijo in investicije pri agenciji SPIRIT Slovenija. Ta bo po novem na enem mestu nudila vse podporne storitve tako domačim kot tujim podjetjem za področje internacionalizacije in tujih investicij.

Država ima sicer sprejet Program spodbujanja investicij in internacionalizacije slovenskega gospodarstva 2021–2026. V njem so zapisani cilji za slovensko gospodarstvo, in sicer med drugim povečanje vrednosti izvoza blaga in storitev na 43 milijard evrov z vrednostjo izvoza 90 % bruto domačega proizvoda (BDP); povečanje števila izvoznih podjetij na 28.000 in s tem povečanje deleža izvoza mikro, malih in srednje velikih podjetij na 45 % ter da bo Slovenija še naprej privlačna tako za tuje investitorje, s čimer želimo povečati tuje neposredne investicije v BDP na 45 % ter obenem razširiti slovenske investicije na tujih trgih in s tem doseči 24 % slovenskih investicij v tujini v BDP.

VIR: MGRT