Dobrovo v Goriških Brdih, 12. oktober 2023 - Nujni so hitri in odločni ukrepi vlade, ki bodo naslovili in ublažili posledice vse bolj zaostrenih gospodarskih razmer, tako zaradi energetske krize kot zaostrovanja na trgu energentov
Dobrovo v Goriških Brdih, 12. oktober 2023 - Nujni so hitri in odločni ukrepi vlade, ki bodo naslovili in ublažili posledice vse bolj zaostrenih gospodarskih razmer, tako zaradi energetske krize kot zaostrovanja na trgu energentov in materialov, se je strinjalo prek 150 gospodarstvenikov na današnjem tradicionalnem srečanju gospodarstvenikov Primorske. Dogodka, ki drugič zapored poteka v soorganizaciji GZS - Gospodarske zbornice Severne Primorske, GZS - Regijske zbornice Postojna in Primorske gospodarske zbornice, so se med številnimi uglednimi gosti udeležili tudi predsednik vlade dr. Robert Golob, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han, minister za Slovence v zamejstvu Matej Arčon in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka.
Predsednik GZS Tibor Šimonka je v uvodnem nagovoru izpostavil, da se včasih zdi, da sta gospodarstvo in vlada vsak na svojem bregu, ampak je to zato, ker so podjetniki upravičeno neučakani, saj morajo dnevno reševati težave in zagotavljati pogoje za uspešno poslovanje podjetij. Dejal je, da gospodarstveniki razumejo, da ni vse odvisno od slovenske vlade, da se pomembne odločitve, kot glede reševanja trenutne energetske krize, sprejemajo v Bruslju. Ampak časa zmanjkuje, je bil jasen Šimonka in spomnil, da nekatera podjetja že zmanjšujejo proizvodnjo, soočamo pa se že tudi z odpuščanjem zaposlenih. »Glede ohranitve zaposlenosti nismo odvisni od Bruslja. Tukaj lahko država zelo hitro ukrepa s subvencioniranjem čakanja na delo oziroma skrajšanega delovnega časa,« je bil odločen Šimonka.
Boštjan Jerončič, predsednik GZS Severno Primorske gospodarske zbornice, je poudaril, da nas izzivi delajo še bolj iznajdljive, inovativne in osredotočene na reševanje težkih nalog. »Želimo si, da z državo kot našim pomembnim partnerjem stopimo skupaj in ustvarimo pogoje, ki nam bodo omogočali, da bomo vsaj enakovredno tekmovali z našo konkurenco v Evropi in širše,« je dejal Jerončič in obljubil, da bodo podjetja dodala še tisti bistveni del, ki temelji na najboljših in najbolj inovativnih idejah ter sodelavcih, da bi bili korak pred konkurenco.
Osrednji gost srečanja je bil predsednik vlade dr. Robert Golob, ki je že v štartu pojasnil, da namenoma, kljub zahtevnim časom, ne uporablja katastrofičnih napovedi, ker v tem ne vidi rešitve. Prepričan je, da bo večina podjetij iz te krize izšla brez večjih udarcev. Prav tako ga ne skrbi pritisk na trg zaposlovanja, saj je demografska slika v prid nizki brezposelnosti. Glede cene energentov je napovedal soglasje na EU ravni glede regulacije plina in elektrike že v roku dveh tednov. Zato je tudi vlada suvereno priporočila podjetjem, naj ne podpisujejo dolgoročnih pogodb za nakup električne energije, je pojasnil premier. »Če me kdo vpraša, koliko bo cena, povem, da bo cena tržna, ne fiksna, se bo pa gibala nekje med 150 in 250, mogoče 300 evri na MWh in znotraj tega bodo porabniki lahko prosili tudi za državno pomoč, ki pa bo odvisna od tega, kaj bo porabnik naredil za zmanjševanje porabe. Vendar pred tem moramo pridi do reforme na EU ravni, ker države same tega niso sposobne financirati. To je spoznala tudi Nemčija,« je prepričan Golob. Napovedal je tudi, da bo vlada pri pomoči podjetjem upoštevala tudi investicije, ki so jih podjetja že izvedla za zmanjševanje porabe, vendar le v letošnjem letu.
Na okrogli mizi so se minister Han in predsedniki vseh treh zbornic - organizatoric dogodka, Boštjan Jerončič, Tadej Gosak in Goran Petek, pogovarjali o vlogi GZS in še posebej regijskih gospodarskih zbornic pri pripravi gospodarstvu prijazne zakonodaje. Dotaknili so se tudi zakonov o skladnem regionalnem razvoju, socialnega dialoga in drugih aktualnih zadev.
Jerončič je kot direktor podjetja Incom spomnil, da je kar nekaj evropskih držav že sprejelo ukrepe za zajezitev cen energentov, zato težko razume, zakaj Slovenija čaka. Gosak s podjetja Titus je ministra spomnil, da se energetska kriza ni začela pred dvema mesecema, zato je upravičeno nelagodje podjetij zaradi počasnosti sprejemanja ukrepov. Petek je dal primer svojega podjetja Izoterm Plama, kjer so elektriko zakupili do konca leta in plačujejo celo ceno, ki je nižja kot lani. Ob tem je spomnil, da so se povečali tudi stroški surovin in materiala, tudi za sto in več odstotkov. Podjetja torej nimajo težav samo s stroški energentov.
Minister Han se je strinjal, da je potrebno hitro odreagirati na energetsko krizo in je spomnil, da je država znižala stopnjo DDV na energente. Regulirala je ceno elektrike in zemeljskega plina za gospodinjstva in manjša podjetja. Vendar ti ukrepi zmanjšujejo prihodke državnega proračuna. Spomnil je na zakon o pomoči gospodarstvu, ki ga je Državni zbor RS noveliral prejšnji teden prav na prošnjo gospodarstva. Glede subvencioniranja čakanja na delo je povedal, da tudi sam pritiska na ministra za delo, da bi čim prej uvedli ta ukrep.
Na okrogli mizi so se pogovarjali tudi o vlogi in delovanju gospodarskih zbornic. Minister Han se je v tem kontekstu dotaknil tudi problematike financiranja gospodarskih zbornic, ki po mnenju ministra naredijo izredno veliko dela za svoje člane, vendar koristi tega dela imajo tudi ne-člani. »Predlagam v razmislek, da bi članstvo podjetij v zbornicah spodbujali tudi tako, da bi na primer na razpisih države imela podjetja, ki so članice gospodarskih zbornic, več točk,« je predlagal minister.
Vprašanja podjetnikov iz občinstva so se dotaknila tudi problematike birokracije in umeščanja investicij v prostor, zaposlovanja tujcev in ustanavljanja pokrajin. Župan občine Brda Franc Mužič je že v uvodnem pozdravu dejal, da je od nekdaj velik podpornik združevanja regij. V primeru Primorske, torej obalno-kraška, goriška in primorsko-notranjska regija ustvarijo skupaj približno 12 odstotkov bruto dodane vrednosti Slovenije. Tudi delavno aktivnih prebivalcev je v tej regiji 12 odstotkov gledano z vidika celotne države; regija ima med nižjimi stopnjami registrirane brezposelnosti v Sloveniji.
Gospodarske družbe na Primorskem so v letu 2021 dosegle 50 tisoč EUR dodane vrednosti na zaposlenega, kar je lep uspeh, pa vendar rahlo nižji od slovenskega povprečja. Po drugi strani pa premore kar lep nabor uspešnih podjetij, ki so prepoznavni na globalni ravni.
Srečanje gospodarstvenikov Primorske je prireditev z dolgo tradicijo, ki je vrsto let potekala v Mostu na Soči. Tokratnemu vrhu primorskega gospodarstva, ki je potekalo v osrčju Goriških Brd, je prisostvovalo več kot 150 predsednikov uprav in direktorjev podjetij, ki imajo sedež v zahodni polovici Slovenije.
PR: GZS
Predsednik GZS Tibor Šimonka je v uvodnem nagovoru izpostavil, da se včasih zdi, da sta gospodarstvo in vlada vsak na svojem bregu, ampak je to zato, ker so podjetniki upravičeno neučakani, saj morajo dnevno reševati težave in zagotavljati pogoje za uspešno poslovanje podjetij. Dejal je, da gospodarstveniki razumejo, da ni vse odvisno od slovenske vlade, da se pomembne odločitve, kot glede reševanja trenutne energetske krize, sprejemajo v Bruslju. Ampak časa zmanjkuje, je bil jasen Šimonka in spomnil, da nekatera podjetja že zmanjšujejo proizvodnjo, soočamo pa se že tudi z odpuščanjem zaposlenih. »Glede ohranitve zaposlenosti nismo odvisni od Bruslja. Tukaj lahko država zelo hitro ukrepa s subvencioniranjem čakanja na delo oziroma skrajšanega delovnega časa,« je bil odločen Šimonka.
Boštjan Jerončič, predsednik GZS Severno Primorske gospodarske zbornice, je poudaril, da nas izzivi delajo še bolj iznajdljive, inovativne in osredotočene na reševanje težkih nalog. »Želimo si, da z državo kot našim pomembnim partnerjem stopimo skupaj in ustvarimo pogoje, ki nam bodo omogočali, da bomo vsaj enakovredno tekmovali z našo konkurenco v Evropi in širše,« je dejal Jerončič in obljubil, da bodo podjetja dodala še tisti bistveni del, ki temelji na najboljših in najbolj inovativnih idejah ter sodelavcih, da bi bili korak pred konkurenco.
Osrednji gost srečanja je bil predsednik vlade dr. Robert Golob, ki je že v štartu pojasnil, da namenoma, kljub zahtevnim časom, ne uporablja katastrofičnih napovedi, ker v tem ne vidi rešitve. Prepričan je, da bo večina podjetij iz te krize izšla brez večjih udarcev. Prav tako ga ne skrbi pritisk na trg zaposlovanja, saj je demografska slika v prid nizki brezposelnosti. Glede cene energentov je napovedal soglasje na EU ravni glede regulacije plina in elektrike že v roku dveh tednov. Zato je tudi vlada suvereno priporočila podjetjem, naj ne podpisujejo dolgoročnih pogodb za nakup električne energije, je pojasnil premier. »Če me kdo vpraša, koliko bo cena, povem, da bo cena tržna, ne fiksna, se bo pa gibala nekje med 150 in 250, mogoče 300 evri na MWh in znotraj tega bodo porabniki lahko prosili tudi za državno pomoč, ki pa bo odvisna od tega, kaj bo porabnik naredil za zmanjševanje porabe. Vendar pred tem moramo pridi do reforme na EU ravni, ker države same tega niso sposobne financirati. To je spoznala tudi Nemčija,« je prepričan Golob. Napovedal je tudi, da bo vlada pri pomoči podjetjem upoštevala tudi investicije, ki so jih podjetja že izvedla za zmanjševanje porabe, vendar le v letošnjem letu.
Na okrogli mizi so se minister Han in predsedniki vseh treh zbornic - organizatoric dogodka, Boštjan Jerončič, Tadej Gosak in Goran Petek, pogovarjali o vlogi GZS in še posebej regijskih gospodarskih zbornic pri pripravi gospodarstvu prijazne zakonodaje. Dotaknili so se tudi zakonov o skladnem regionalnem razvoju, socialnega dialoga in drugih aktualnih zadev.
Jerončič je kot direktor podjetja Incom spomnil, da je kar nekaj evropskih držav že sprejelo ukrepe za zajezitev cen energentov, zato težko razume, zakaj Slovenija čaka. Gosak s podjetja Titus je ministra spomnil, da se energetska kriza ni začela pred dvema mesecema, zato je upravičeno nelagodje podjetij zaradi počasnosti sprejemanja ukrepov. Petek je dal primer svojega podjetja Izoterm Plama, kjer so elektriko zakupili do konca leta in plačujejo celo ceno, ki je nižja kot lani. Ob tem je spomnil, da so se povečali tudi stroški surovin in materiala, tudi za sto in več odstotkov. Podjetja torej nimajo težav samo s stroški energentov.
Minister Han se je strinjal, da je potrebno hitro odreagirati na energetsko krizo in je spomnil, da je država znižala stopnjo DDV na energente. Regulirala je ceno elektrike in zemeljskega plina za gospodinjstva in manjša podjetja. Vendar ti ukrepi zmanjšujejo prihodke državnega proračuna. Spomnil je na zakon o pomoči gospodarstvu, ki ga je Državni zbor RS noveliral prejšnji teden prav na prošnjo gospodarstva. Glede subvencioniranja čakanja na delo je povedal, da tudi sam pritiska na ministra za delo, da bi čim prej uvedli ta ukrep.
Na okrogli mizi so se pogovarjali tudi o vlogi in delovanju gospodarskih zbornic. Minister Han se je v tem kontekstu dotaknil tudi problematike financiranja gospodarskih zbornic, ki po mnenju ministra naredijo izredno veliko dela za svoje člane, vendar koristi tega dela imajo tudi ne-člani. »Predlagam v razmislek, da bi članstvo podjetij v zbornicah spodbujali tudi tako, da bi na primer na razpisih države imela podjetja, ki so članice gospodarskih zbornic, več točk,« je predlagal minister.
Vprašanja podjetnikov iz občinstva so se dotaknila tudi problematike birokracije in umeščanja investicij v prostor, zaposlovanja tujcev in ustanavljanja pokrajin. Župan občine Brda Franc Mužič je že v uvodnem pozdravu dejal, da je od nekdaj velik podpornik združevanja regij. V primeru Primorske, torej obalno-kraška, goriška in primorsko-notranjska regija ustvarijo skupaj približno 12 odstotkov bruto dodane vrednosti Slovenije. Tudi delavno aktivnih prebivalcev je v tej regiji 12 odstotkov gledano z vidika celotne države; regija ima med nižjimi stopnjami registrirane brezposelnosti v Sloveniji.
Gospodarske družbe na Primorskem so v letu 2021 dosegle 50 tisoč EUR dodane vrednosti na zaposlenega, kar je lep uspeh, pa vendar rahlo nižji od slovenskega povprečja. Po drugi strani pa premore kar lep nabor uspešnih podjetij, ki so prepoznavni na globalni ravni.
Srečanje gospodarstvenikov Primorske je prireditev z dolgo tradicijo, ki je vrsto let potekala v Mostu na Soči. Tokratnemu vrhu primorskega gospodarstva, ki je potekalo v osrčju Goriških Brd, je prisostvovalo več kot 150 predsednikov uprav in direktorjev podjetij, ki imajo sedež v zahodni polovici Slovenije.
PR: GZS
