V okviru 62. Mednarodnega sejma Agra je v danes, 27. avgusta, potekal posvet o pomenu kolektivnih blagovnih znamk, v katerih se združujejo vrhunska gastronomska ponudba ter prehrambni in rokodelski izdelki za trajnostni razvoj slovenskega turizma in podeželja. Posvet je potekal v organizaciji Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) in Slovenske turistične organizacije (STO). Dogajanje sta s pozdravnima nagovoroma odprla mag. Dejan Židan, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, in mag. Maja Pak Olaj, direktorica Slovenske turistične organizacije.

Posvet »Pomen kolektivnih blagovnih znamk za gastronomski turizem in razvoj podeželja« je potekal v okviru predstavitve MGTŠ v sklopu  62. Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra v Gornji Radgoni. Z aktualnimi tematikami s področja kolektivnih blagovnih znamk je nagovoril gostinsko-turistično gospodarstvo, turistične destinacije, turistične kmetije in druge deležnike v slovenskem turizmu.

Uvodoma je prisotne na posvetu nagovoril mag. Dejan Židan, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport: »V slovenskem turizmu si na vseh področjih prizadevamo za visoko kakovost storitev, višjo dodano vrednost in trajnostni razvoj. Gastronomija je zelo pomemben segment gostinsko-turistične ponudbe in je med primarnimi produkti slovenskega turizma. Visoka kakovost prehrambnih izdelkov, ki izvirajo iz lokalnega okolja, pomeni visoko dodano vrednost in manjši ogljični odtis. Ko pa združimo lokalno pridelano hrano, rokodelske izdelke ter zgodbe in doživetja posameznega območja pod enotno blagovno znamko, ki zagotavlja preverjeno kakovost in izraža lokalne značilnosti ter medsebojno poveže različne ponudnike, lahko govorimo o odličnosti. S teritorialnimi kolektivnimi blagovnimi znamkami je doseženo povezovanje in sodelovanje ponudnikov, izražen je poklon lokalnemu prebivalstvu in okolju ter turistom in izletnikom izrečena dobrodošlica v destinaciji. Ponosni smo na vrhunsko slovensko gastronomijo, vinorodna območja, bogato kulturno in naravno dediščino, kar vse odseva v teritorialnih kolektivnih blagovnih znamkah mreže »Izvorno slovensko«. Z veseljem danes tudi sporočamo, da napreduje razvoj blagovne znamke Gostilna Slovenija, ki je bila vzpostavljena leta 2011 z namenom prispevati k sodobni gastronomski razpoznavnosti Slovenije in pomagati ohranjati kulturno dediščino države. Blagovno znamko razvija Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, naše ministrstvo in Slovenska turistična organizacija pa projekt podpirata vse od vzpostavitve in mu bomo pozornost namenili tudi v prihodnje, saj spodbuja trajnostno in kakovostno gastronomijo. Blagovne znamke, ki smo jih danes spoznali, uspešno dopolnjujejo turistično doživetje na posameznih destinacijah, so zanimivi turistični spominki in predstavljajo zagotovilo kakovosti, zato imajo velik tržni potencial. Prepričan sem, da številnim ponudnikom  vstop v Mrežo teritorialnih kolektivnih blagovnih znamk odpira tudi novo karierno pot. S tovrstnimi projekti uresničujemo vizijo slovenskega turizma »Zelena butičnost. Manjši odtis. Večja vrednost za vse.«.

Mag. Maja Pak Olaj, direktorica Slovenske turistične organizacije, je v nagovoru udeležencem posveta izpostavila: »Gastronomski turizem je v Sloveniji eden pomembnejših elementov kakovosti turistovega doživetja. Veliko pripomore k naslavljanju gostov, ki iščejo edinstvena in avtentična doživetja skozi vse leto. Je izredno pomemben za uspešno spodbujanje lokalnega, regionalnega in nacionalnega ekonomskega razvoja. Zato so vrhunske gastronomske izkušnje ter prehrambeni in rokodelski izdelki, združeni pod enovito kolektivno blagovno znamko, ključnega pomena za trajnostni razvoj destinacij in jasno komunikacijo vrhunskih gastronomskih doživetij. Na Slovenski turistični organizaciji nadaljujemo z izvajanjem številnih razvojnih in promocijskih aktivnosti, s katerimi smo v preteklih letih uspešno pozicionirali Slovenijo na mednarodnem gastronomskem zemljevidu. Še posebej smo ponosni na trajnostni in odgovorni razvoj slovenskih gastronomskih ponudnikov. V Zeleni shemi slovenskega turizma je 44 gostinskih obratov z znakom Slovenia Green. Več kot 150 deležnikov v panogi se je zavezalo k izločitvi plastike za enkratno uporabo iz gostinstva in turizma. Z osmimi restavracijami v letošnjem Michelinovem vodniku pa se je Slovenija uvrstila na prvo mesto na svetu po številu zelenih zvezdic na prebivalca. S ciljem spodbujanja dviga kakovosti v gastronomiji izvajamo tudi podporo nadaljnjemu razvoju znamke Gostilna Slovenija in s tem zaokrožujemo strateški okvir razvoja in promocije celovite gastronomske ponudbe Slovenije. V sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo je Obrtna zbornica Slovenije nadgradila model upravljanja znamke Gostilna Slovenija in kot pogoj za pridobitev znaka uvedla dodatna merila kakovosti in trajnostnega ravnanja gostiln.«

Preberite več o strokovnem posvetu in o predstavitvi ponudnikov Mreže certificiranih teritorialnih kolektivnih blagovnih znamk na razstavnem prostoru MGTŠ na Agri v medijskem središču.

VIR: STO