Avtor:

Avtor fotografij:

Akta sta sicer del širokega regulativnega okvira EU za vodik, ki vključuje naložbe v energetsko infrastrukturo, pravila o državni pomoči ter zakonodajne cilje za obnovljivi vodik za industrijski in prometni sektor. Prvi delegirani akt določa, pod katerimi pogoji se lahko vodik, goriva na osnovi vodika ali drugi nosilci energije štejejo za goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora. Pojasnjuje tudi načelo »dodatnosti«, katerega namen je zagotoviti, da bo proizvodnja obnovljivega vodika spodbujala povečanje količine energije iz obnovljivih virov, ki je na voljo v omrežju. Tako bo proizvodnja vodika podpirala razogljičenje in dopolnjevala prizadevanja za elektrifikacijo, hkrati pa preprečevala pritisk na samo proizvodnjo električne energije. Odjem električne energije za proizvodnjo vodika naj bi bil namreč na začetku zanemarljiv, do leta 2030 pa se bo povečal z množično uvedbo velikih elektrolizatorjev. Komisija ocenjuje, da je za izpolnitev cilja načrta REPowerEU, v skladu s katerim naj bi do leta 2030 proizvedli 10 milijonov ton obnovljivih goriv nebiološkega izvora, potrebnih približno 500 TWh električne energije iz obnovljivih virov. Omenjeni akt med drugim uvaja tudi merila za zagotovitev, da se obnovljivi vodik proizvaja le, če in kjer je na voljo dovolj energije iz obnovljivih virov.
Drugi delegirani akt pa določa metodologijo za izračun emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, vključno z emisijami višje v proizvodni verigi, emisijami, povezanimi z odvzemom električne energije iz omrežja, emisijami iz predelave in tistimi, ki so povezane s prevozom teh goriv do končnega odjemalca. 

VIR: Naš Stik