“Trend zelenega prehoda je prisoten že nekaj časa. Geopolitična situacija, s katero se zdaj soočamo, pa je nova. Menim, da je skupni imenovalec vseh izpostavljenih vprašanj in prihodnosti tehnologija. Za pospešitev razogljičenja je imamo danes na voljo veliko. Kljub temu pa sem prepričan, da bo gonilna sila za človeštvo in prave spremembe morala temelji na kakovosti življenja posameznikov,” je dejal Jože Bajuk, član uprave Skupine Petrol. Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, je prepričan, da se odgovornost ne začne pri podjetjih, ampak pri vsakem posamezniku. “Dokler ne spremenimo svojih navad, ne moremo govoriti o spremembah.” Brodnjak je dodal: “Potrebujemo fokus, jasno vizijo in natančno določene prioritete. Začeti pa mora vsak pri sebi, v vsakdanjem življenju”.

Posebnost dogodka je bila njegova izvedba, saj so vse organizacijske aktivnosti potekale okolju prijazno, torej z nizkimi ogljičnimi izpusti. Soorganizatorja dogodka sta bila Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije in javna agencija Spirit. Gostitelj dogodka je bila Mestna občina Maribor, ki je v zadnjih letih primer lokalnega okolja, ki kaže smer in pot dobrih okoljskih praks. 

"Podnebne spremembe lahko vsi občutimo na lastni koži. Upam, da bo to zavedanje povzročilo premik na vseh ravneh delovanja – na globalni, regionalni, državni in lokalni ravni izvajanja organizacijskih in poslovnih aktivnosti ter procesov," je ob pričetku dogodka dejal državni sekretar Samuel Žbogar. 

“Brezogljična prihodnost se je morda pred leti zdela le oddaljen ideal. Toda danes je jasno, da moramo kot družba ukrepati in da lahko z odločnimi koraki vplivamo na to, kakšno prihodnost bomo oblikovali za nas in naše zanamce. Današnja udeležba partnerjev, podjetij, ki razumejo pomen zelenega prehoda in si zanj tudi aktivno prizadevajo, je dokaz in dober obet, da delamo korake v pravi smeri,” je v nagovoru udeležencem dejal Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve (ISR), ki je s 

soorganizatorjema, Ministrstvom za zunanje zadeve in javno agencijo Spirit, pripravil prvi NET 0 oziroma brezogljični dogodek v regiji. 

“Ko govorimo o zelenem prehodu se včasih zdi, da se obnašamo kot slon v trgovini s porcelanom.  Skladno s tem podatki kažejo, da je tema t.i. greenwashinga (zelenega zavajanja, op. a.) v preteklih letih eksplodirala. Samo govoriti o brezogljičnosti pa ni dovolj – za izvedbo tega dogodka smo zato razvili metodologijo, ki je skladna z ISO standardi in temelji na različnih scenarijih organizacije in izvedbe dogodkov. Pri knjiženju aktivnosti se je treba držati načela transparentnosti, doslednega in točnega zbiranja informacij ter preglednega poročanja.” je v predavanju povedal dr. Jure Stojan, direktor raziskav in razvoja na ISR. 

O tem, kako podjetja pristopajo k zelenemu prehodu in kakšne korake izvajajo za doseganje ciljev, so na osrednjem vsebinskem panelu razpravljali predstavniki močnih gospodarskih družb in regijskih igralcev. Predstavili so odgovore na najpogostejše dileme in izzive. Med drugim na vprašanja, kdo, kaj in kako se mora v podjetjih ukvarjati z ogljično nevtralnostjo ter kako meriti učinkovitost korakov, ki so usmerjeni v oblikovanje skupnega življenjskega prostora, ki je za okolje bistveno manj obremenjujoč. 

Glede na aktualno geopolitično stanje in večnivojsko krizo – z vojno in z njo povezanimi izzivi na področju oskrbe z energijo ter podnebnimi spremembami na eni strani ter našimi ambicijami po reševanju okolja na drugi, je eno izmed ključnih vprašanj, kako se bo gospodarstvo prilagodilo novim razmeram? In tudi – koliko časa bi lahko prilagajanje nenehno spreminjajočim se razmeram trajalo in v kolikšni meri je sploh izvedljivo?

 

Po besedah mag. Jožeta Bajuka, člana uprave Skupine Petrol, odgovornega za razvojni steber Energija in rešitve, je položaj, povezan z rusko invazijo v Ukrajini, ki je razkrila odvisnost od fosilnih goriv, ​​zelo kompleksen. “Trend zelenega prehoda je prisoten že nekaj časa. 

Geopolitična situacija, s katero se zdaj soočamo, pa je nova. Menim, da je skupni imenovalec vseh izpostavljenih vprašanj in prihodnosti tehnologija. Za pospešitev razogljičenja je imamo danes na voljo veliko. Kljub temu pa sem prepričan, da bo gonilna sila za človeštvo in prave spremembe morala temelji na kakovosti življenja posameznikov.”

Tomaž Orešič, prokurist družbe Resalta, ki se ukvarja z energetskimi rešitvami, je dodal: “Pomembno je povečati odpornost na nihanje cen – Evropa se je odločila za vlaganje v  obnovljive tehnologije in druge poti za prihodnost ni. Kaj lahko naredi industrija? Najprej zmanjša porabo, kjerkoli je to mogoče.” 

V skladu s cilji Pariškega sporazuma so se države članice EU dogovorile, da bodo skušale doseči, da EU do leta 2050 postane prvo podnebno nevtralno gospodarstvo in družba.

Istočasno se je EU zavezala, da bo do leta 2030 izpuste zmanjšala za vsaj 55 % glede na ravni iz leta 1990. Zaenkrat izračuni kažejo, da smo še daleč od zastavljenih ciljev, kar pomeni, da globalnega segrevanja najverjetneje ne bomo mogli ustaviti v predvidenem roku.  

Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, je prepričan, da se odgovornost ne začne pri podjetjih, ampak pri vsakem posamezniku. “Dokler ne spremenimo svojih navad, ne moremo govoriti o spremembah.” Brodnjak je dodal: “Potrebujemo fokus, jasno vizijo in natančno določene prioritete. Začeti pa mora vsak pri sebi, v vsakdanjem življenju”.

Kot primer Jože Hebar, direktor Elektra Maribor, izpostavlja: “Soočamo se z veliko rastjo povpraševanja in zanimanja za električne naprave, ki jih kupci želijo postaviti na svoje strehe. Tudi to je jasen znak, da moramo zaradi ranljivosti električne energije poiskati nove alternative.”

“V NLB smo trajnosti zavezani tudi v organizaciji podjetja in pri opravljanju lastne dejavnosti,” še poudarja Blaž Brodnjak. “Na primer: podpiramo delo od doma, kar je skladno z manjšo potrebo delovnih površin, podpiramo načela Združenih narodov za odgovorno bančništvo in prenehali smo podpirati vsa podjetja, katerih poslovanje je vezano na porabo premoga.”

Pogovor sta povezovala novinarja časopisa Večer Andreja Kutin in Mitja Sagaj. 

Posebnost dogodka Od besed k dejanjem sta bili poleg vsebine njegova zasnova in izvedba. Dogodek je bil namreč že sam po sebi ogljično manj obremenjujoč za okolje. ISR ga je zasnoval tako, da je sledil načelom lokalnosti, smotrne logistike in nizkoogljične izvedbe, pri kateri smo aktivno uporabljali digitalna orodja in ki ni povzročala občutnih okoljskih vplivov. 

Udeleženci in gostje so na dogodek prispeli z javnim prevozom. Na glavni železniški postaji v Ljubljani so ob 8. uri zjutraj vstopili na vlak proti Mariboru. Med potjo so prejeli digitalne povezave do zanimivih vsebin, ki so jih lahko prebirali. Postregli smo jim hrano in pijačo lokalnih ponudnikov. Ob 10. uri je udeležence in goste na mariborski glavni železniški postaji pozdravil Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor, ki je v zadnjih letih primer lokalnega prostora z vedno več dobrimi okoljskimi praksami. Udeleženci in gostje so se nato s kolesi odpravili proti Minoritski cerkvi, kjer se je začel prvi regijski brezogljični (NET 0) dogodek. 

Dogodka se je udeležilo 23 tujih gostov, članov diplomatskega zbora. Kot soorganizatorja sta dogodek podprla Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije in javna agencija Spirit. 

PR: ISR