Ljubljana, 24. januar 2024 – Na že dvanajstem Dnevu najboljše prakse so udeleženci razpravljali o večnamenski in medpanožni uporabi tehnologij in procesov, ki omogoča učinkovito sodelovanje med podjetji z različnih področjih in lahko poganja razvoj novih inovacij. Strinjali so se, da so lahko nišne rešitve iz sektorjev, kot je vesoljski, odgovor na povsem vsakodnevna vprašanja podjetij v elektroindustriji in drugih panogah. Dogodek je organizirala GZS - Zbornica elektroindustrije.

»Številna slovenska podjetja se lahko pohvalijo z izjemnim znanjem, inovativnostjo in prebojnostjo pri zasledovanju razvojnih in poslovnih ciljev. Ta potencial nas kot gospodarstvo in družbo postavlja pred izziv, kako ga razviti, promovirati in vnovčiti,« je uvodoma dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Slovenija po njenih besedah aktivno deluje na trgu BigScience in se pozicionira na področju Vesolja z namenom, da omogoči slovenskim podjetjem sklepati posle. Izpostavila je tudi skupino slovenskih podjetij in znanstvenikov, ki sodeluje v okviru CERN-a – največjega raziskovalnega centra za razvoj fizike delcev v Ženevi.

 

Direktorica GZS – Zbornice elektroindustrije Andreja Hlišč je dodala, da današnji čas od podjetij zahteva, da nenehno iščejo nove poti do uspeha, se prilagajajo dinamičnim spremembam in učijo iz lastnih izkušenj ter izkušenj drugih. Konferenco vidi kot prostor, kjer se srečujejo vodilni strokovnjaki, managerji in vizionarji, da bi delili svoje zgodbe o uspehu, izzivih, ki so jih premagali, ter najboljših praksah, ki so jih oblikovale.

 

Aude de Clercq, vodja pisarne za prenos tehnologije pri Evropski vesoljski agenciji (ESA), je prestavila njihov urad za tehnološki transfer ter primere dobrih praks prenosa tehnologij, razvitih za vesolje, na zemljo in obratno. Slovenska podjetja je povabila k sodelovanju, saj bo Slovenija z naslednjim letom polnopravna članica ESA. »Na trgu se pripravlja nova vesoljska revolucija, saj vesolje postaja vse bolj dostopno inovativnim podjetjem z disruptivnimi tehnologijami v industriji in v vrednostnih verigah,« pravi de Clercq in poudarja pomembnost programov, kot so ESA ScaleUp Europe, ki se zavzema za komercializacijo vesoljskih tehnologij in podporo podjetjem, ki vstopajo v sektor.

 

Na okrogli mizi o raziskovanju priložnosti za aplikacijo tehnologij izven meja lastnih dejavnosti so svoja stališča predstavili Anton Horžen iz Slovenske vesoljske pisarne, MGTŠ, vodja aplikacijske skupine v Dewesoftu Vid Selič, direktorica QLECTOR Mateja Lavrič ter Rok Šabjan, soustanovitelj Cosylaba.

 

Po besedah Antona Horžena trenutno sodelujemo v okviru ESA v opcijskih programih, ko pa bo postala Slovenija polnopravna članica ESA, se bomo lahko vključili tudi v programe letenja. Brez satelitov ne moremo. Vsi imamo mobitel, satelitske podatke koristimo v kmetijstvu, prometu …. »Ni vprašanje, če jih rabimo, ampak kako izkoristiti podatke v svoje dobro, za zeleni prehod …,« je dodal. MSP-jem, ki še ne sodelujejo v projektih, je svetoval koriščenje posebnega programa, v okviru katerega se preveri njihova ideja s tržno analizo. Za vsako področje, ki ga ESA pokriva, ima posebne pozive, pa tudi redna srečanja z gospodarstveniki in institucijami, namenjena izmenjavi idej. Opozoril je, da je treba sodelovati že v fazi razvojnega procesa, sicer je izjemno težko priti v dobavne verige. »Smo tu, da odgovarjamo na vprašanja. Bodite aktivni na tem področju,« je svetoval udeležencem.

 

»Če hočeš relativno uspešno voditi posel, moraš razumeti, kaj uporabnik potrebuje,« meni Vid Selič, ki dodaja, da v Dewesoftu uporabljajo nekoliko drugačen pristop kot konkurenca. Praviloma veliko časa preživijo na terenu v neposrednem stiku s strankami in končnimi uporabniki. Pri projektih, kot jih ima ESA, se je potrebno izkazati kot vreden partner. Ni dovolj imeti odličen izdelek, treba je biti sposoben spisati tudi zahtevno projektno dokumentacijo. Izpostavil je, da ni veliko prostora za delanje napak, saj morajo biti najprej podatki 100-odstotno zanesljivo zajeti. Testi se delajo recimo na dejanskem satelitu, kjer bi napake povzročile izjemno škodo. Ocenjuje, da imamo v Sloveniji visoko raven tehničnega znanja, zdi pa se mu, da primanjkuje poguma, da bi se lotili določenih projektov.

 

Mateja Lavrič je izpostavila program Evropske komisije, ki ga vodi GEA akcelerator, namenjen financiranju strateško pomembnih področij za EU (biotehnologija, umetna inteligenca, vesoljske tehnologije …). Za slovenska podjetja to predstavlja veliko priložnost, ki pa se je premalo zavedajo in jo premalo izkoriščajo. Zagovarja več medpodjetniškega povezovanja in izmenjave izkušenj. Strinjala se je, da »če si pri projektih zraven, je lažje priti v dobaviteljske verige, sicer je zelo težko.«

 

Po besedah Roka Šabjana Cosylab sodeluje skoraj pri vseh evropskih BigScience sistemih. V vesoljskem programu sodeluje, odkar je Slovenija pridružena članica ESA. Poudaril je, da največji svetovni projekti postajajo mednarodni. Pogosto so zastavljeni kot 'in-kind' (op. v naravi), kjer določene države EU sodelujejo, posledično pa imajo njihova podjetja in institucije veliko prednosti. Priložnost vidi v večjem sodelovanju med podjetji za hitrejši in udarnejši razvoj celotnega slovenskega gospodarstva. V ta namen je izpostavil tudi ScienceTech sekcijo pri GZS.

 

Na dogodku so bili predstavljeni tudi številni primeri dobre prakse medpanožnega povezovanja za tehnološki napredek. Tako je Tomaž Rotovnik iz podjetja SkyLabs spregovoril o SWIR spektroskopiji, ki pridobiva na pozornosti, in jo je med drugim možno uporabiti v tekstilni industriji pri identifikaciji tipa tekstila s postopkom neinvazivne metode.

 

Tine Šefic, absolvent dentalne medicine in raziskovalec na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, je predstavil interdisciplinarni študentski projekt SpaceDent, ki se izvaja pod okriljem Experiments programa Evropske vesoljske agencije, Medicinske fakultete in Fakultete za strojništvo ter utira prve korake pri pripravi zobozdravstva za dolgotrajne misije na Luno in Mars. Omenil je, da je sektor sicer nišni, vendar ravno zato predstavlja veliko priložnosti za slovenska podjetja.

 

V okviru projekta ITER, ki povezuje 35 držav s ciljem izkoriščanja fuzijske energije kot vira zelene električne energije, sta dr. Blaž Šuler in Marko Češnjaj iz podjetja SIJ Metal Ravne predstavila primer dobre prakse razvoja dveh jekel in ene superzlitine nadstandardno velikih dimenzij, pri čemer so jim izboljšali mehanske in korozijske lastnosti ter posledično podaljšali življenjsko dobo in trajnost končnih produktov. »Z inovacijo ciljamo na več sektorjev in panog, kot so letalska industrija, medicina, strojegradnja in energetika, postali pa smo tudi ITER-jev uradni dobavitelj,« izpostavlja Češnjaj. Tovrstni materiali prihodnosti so medpanožno uporabni in tako podpirajo ekonomsko rabo virov za razvoj celotnega gospodarstva.

 

Doc. dr. Zoran Pučko s Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru je spregovoril o digitalni inovaciji WatchBuilt, ki omogoča učinkovito kontinuirano in popolnoma avtomatizirano spremljanje poteka gradnje v realnem času, znotraj in zunaj objekta v gradnji, brez dodatnih delovnih aktivnosti. Aplikativnost osnovne inovacije je možno integrirati tudi v druge gospodarske panoge, kjer je potreba po spremljanju proizvodnje in avtomatizacije procesov.

Kot zadnji primer dobre prakse pa je Aleš Mihelič iz Gorenja spregovoril o bio embalaži kot inovativni rešitvi za trajnostno pakiranje, ki je lahko implementirana v mnogih panogah. V podjetju so se namreč uspešno soočili s tehničnimi izzivi zaradi zmogljivosti dobaviteljev papirne embalaže in velikih udarnih sil, ki lahko z najtežjimi aparati zlahka presežejo 100 kg. Mihelič pravi, da v Gorenju »verjamemo v filozofijo: več daš, več dobiš. Zato delimo informacije o naših praksah z vsemi za skupni zeleni razvoj.«

 

Ob zaključku je bil izglasovan tudi najboljši primer dobre prakse 2024, SpaceDent, ki je dobil posebno nagrado občinstva.

 

Konferenco so sklenili z interaktivno delavnico, namenjeno mreženju in povezovanju podjetij za tvorjenje prekopanožnih mostov.

 

 

 

VIR: GZS