Če naj bo gospodarstvo v jadransko-jonski regiji zares modro, tedaj ga ne povezujeta le sinje modri morji, temveč tudi modre, pametne rešitve. Kako prepoznati obstoječe in nastajajoče rešitve za najpomembnejše izzive in priložnosti, da bodo inovirale obmorsko gospodarstvo regije
Če naj bo gospodarstvo v jadransko-jonski regiji zares modro, tedaj ga ne povezujeta le sinje modri morji, temveč tudi modre, pametne rešitve. Kako prepoznati obstoječe in nastajajoče rešitve za najpomembnejše izzive in priložnosti, da bodo inovirale obmorsko gospodarstvo regije – tak je bil ambiciozen cilj dogodka na izolski občini, ki sta ga 19. januarja organizirala Tehnološki park Ljubljana in Občina Izola, partnerja v projektu Blueair, sofinanciranem iz programa Interreg Adrion.
Dogodek so poimenovali kar »Blueair matchmaking«, saj gre za enega iz serije posvetov, ki potekajo v devetih državah regijah jadransko-jonske makroregije. Od tod tudi ime projekta BlueAIR, saj je »AIR« kratica za jadransko-jonsko regijo, modra pa simbol modrega gospodarstva. Projekt združuje mrežo inovacijskih akterjev, namenjen pa je predvsem pospeševanju inovacijskega sodelovanja in skupnemu razvoju novih akcij. Partnerji so se v okviru projekta zavezali tudi k izdelavi BlueAIR manifesta, ki bo določil načela in cilje čezregijskega sodelovanja, z akcijskim načrtom pa bodo postavili temelje tesnejšega, bolj koordiniranega inovacijskega sodelovanja.
Peter Medica iz Tehnološkega parka Ljubljana je poudaril, da je namen tokratnega posveta povezati ene, ki se ukvarjajo z izzivi in priložnostmi, z drugimi, ki lahko ponudijo rešitve zanje. »Ne gre la za strogo tehnološke inovacije, enako pomembne so tudi socialne inovacije, mreže, platforme, nastale v različnih projektih sodelovanja deležnikov v modrem gospodarstvu«, pravi Medica.
Zato so na dogodek povabili predstavnike javne uprave, podjetij, raziskovalke in raziskovalce, predstavnike univerz, organizacije podpornega okolja in nevladne organizacije.
Iztok Škerlič, direktor Javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola, je poudaril, da tovrstni posveti spodbujajo razmišljanje o morju kot priložnosti za nova delovna mesta. »V tem smislu se morje ne navezuje samo na poletni oddih, temveč govorimo o celoletnem navdihu«, pravi Škerlič.
Udeležence izolskega srečanja je k iskanju inovativnih rešitev spodbudila dr. Monika Cvetkov iz Tehnološkega parka Ljubljana, ki je kot primer dobre prakse uvodoma predstavila pilotno vzpostavitev transnacionalnega grozda za zeleno ladjedelništvo. V skupno pobudo so uspeli povezati kar 120 podjetij iz štirih držav regije, vse z namenom spodbuditi trajnostno ladjedelništvo v regiji.
Spodbujeni s tem primerom so se udeleženci, med katerimi so bili predstavniki ministrstev, univerz, nacionalnih inštitutov in zavodov, lotili iskanja rešitev za izzive, ki so jih skupaj identificirali že aprila 2022. Med njimi so posebej aktualni varstvo in ohranjanje morskega okolja, (pre)hiter napredek v znanosti in tehnologiji glede na regulativo, pomanjkanje sodelovanja med raziskovalnim, javnim in zasebnim sektorjem ter nezadostna raven znanja o modrih tehnologijah izven raziskovalnih organizacij.
Na današnjem dogodku se je zbralo kar 30 udeležencev iz zasebnega in javnega sektorja, povezanih z dejavnostmi na ali v morju. Slednji so ključne priložnosti našli v osveščenosti o potrebi po zelenih rešitvah, krožnem gospodarstvu, vzpostavitvi inovacijskih skupnosti za ustvarjanje novih delovnih mest in večjo dodano vrednost obstoječih.
